Svečnica ima v semeniščih Bratovščine svetega Pija X. poseben pomen. Lepe gregorijanske melodije opevajo skrivnost Jezusovega darovanja v templju, procesija s svečami z besedami preroka Simeona spominja na videno odrešenje in luč “v razsvetljenje poganom in v slavo” izraelskemu ljudstvu. Nadškof Lefebvre je ta dan določil za podelitev kleriške obleke semeniščnikom, ki so vstopili v leto duhovnosti, ter za podelitev tonzure in manjših redov starejšim kandidatom. Zaradi dolžine samih obredov je njihovo podeljevanje dandanes razdeljeno na dva dni. Ti starodavni obredi, ki izvirajo iz časov prvih kristjanov, nas opominjajo, da je Kristus svoji Cerkvi dal hierarhijo, ki jo sestavljajo kleriki z nižjimi in višjimi redov.
Semeniščniki, ki so oktobra lani začeli s t.i. “letom duhovnosti”, iz rok prelata svečano prejmejo duhovniško obleko (talar) ter korok – “oblačilo naše svete vere”. (sv. Jean Eudes). V skladu s semeniškim pravilnikom naj bi talar, črno duhovniško oblačilo, semeniščnike opominjalo na “dvojno prizadevanje”, ki jih združuje z Bogom: na prizadevanje za uboštvo ter odtrganost od sveta. Odslej bodo semeniščniki med oblačenjem vsak dan molili: “Induat me Dominus novum hominem, qui secundum Deum creatus est in iustitia et sanctitate veritatis.” Naj me Gospod obleče v novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice” (Ef 4, 24).
S kleriško tonzuro, ki jo semeniščniki prejmejo v drugem letniku študija, postanejo kleriki. To jih zavezuje k še bolj zavzetemu prizadevanju za krepost, za ločitev od vsega na tem svetu in popolnejši posvetitvi Jezusu Kristusu. Vsa njihova prizadevanja morajo biti usmerjena k večnosti, k hvaljenju Boga in odrešenju duš. Odslej bodo novi kleriki vsak dan molili besede, ki jim jih je izrekel škof, ko jim je odstrigel lase med obredom podeljevanja tonzure: “Dominus pars hereditatis meae et calicis mei tu es qui restitues hereditatem meam mihi.” Gospod, delež moje dediščine in moja čaša, ti imaš v rokah mojo usodo.” (Ps 15, 5).
Tridentinski koncil pravi, da so poleg duhovništva v Katoliški Cerkvi še drugi višji in nižji redovi (XXIII. zasedanje, kan. 2). Bodoči duhovniki napredujejo od nižjih redov porterja, lektorja, eksorcista in akolita do višjih redov subdiakona in diakona, dokler jih naslednik apostolov po koncu šestletnega študija v semenišču ne posveti v katoliške duhovnike.
Molitev za duhovne poklice
Vsak dan molimo slovesno prošnjo za vse cerkvene stanove iz obredja Velikega petka: “Prosimo za vse duhovske vrste, da ti bodo po tvoji milosti na vseh različnih stopnjah zvesto služili.” Poziv k molitvi za semeniščnike in mlade duhovnike ne sme biti le pobožna gesta v naših kapelah, cerkvah in prioratih. Sam Bog-človek nas je učil: “Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.” (Lk 10, 2). Bodimo prepričani, da je vsak fant, ki ga Gospod pošlje potrkat na vrata semenišča, čudež Božje milosti. Kako se predstojniki, ki morajo pošiljati bodoče duhovnike k pogosto zapuščenim in nemočnim vernikom našega časa, veselijo od molitev redovnikov, bolnikov in otrok! Dobri Bog je več kot očitno uslišal prošnje za nove semeniščnike, saj je v semeniščih v Zaitzkofnu (Bavarska), Flavignyju (Francija) in Dillwynu (ZDA) je duhovniško obleko prejelo 66 mož.
Daj nam… veliko svetih duhovnikov!
V semenišču Srca Jezusovega v Zaitzkofnu je pomožni škof FSSPX Bernard Tissier de Mallerais talar podelil dvajsetim semeniščnikov, sedmim pa je podelil tonzuro. Med dvajsetimi semeniščniki, ki so prejeli talarje, so Nemci, Poljaki, Avstrijci, Hrvati, Danci, Nizozemci in Madžari. Tonzuro sta prejela dva Nemca in dva Poljaka ter en Nizozemec, en Belorus in en Madžar. Dva Nemca, en Poljak, en Avstralec ter en Belgijec so bili posvečeni v porterje in lektorje; dva Švicarja in en Nemec pa so prejeli nižje redove eksorcista in akolita.
V semenišču svetega Tomaža Akvinskega v ameriški zvezni državi Virginija je šestindvajset semeniščnikov – vsi državljani ZDA – prejelo talar iz rok škofa Bernarda Fellaya. Prelat je podelil tonzuro šestnajstim semeniščnikov, od katerih jih trinajst prihaja iz ZDA, eden iz Nigerije, eden iz Kitajske ter eden iz Singapurja.
Škof Alfonso de Galaretta je v francoskem semenišču sv. Arškega župnika v Flavignyju v Burgundiji talarje podelil dvajsetim semeniščnikom, med katerimi je bilo trinajst Francozov, dva Italijana, en Anglež, en Brazilec, en Indijec, en Šrilančan ter en Švicar.
