Častitljivi sobratje, častitljivi redovni bratje in sestre, dragi verniki, prijatelji in dobrotniki!
“Zaradi časti Presvete Trojice, zaradi ljubezni do našega Gospoda Jezusa Kristusa, zaradi pobožnosti do presvete Device Marije, zaradi ljubezni do Cerkve, zaradi ljubezni do papeža, zaradi ljubezni do škofov, duhovnikov in vseh vernikov, zaradi reševanja sveta, zaradi reševanja duš: ohranite to ustanovo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ohranite sveto mašo vseh časov!”
Zlatomašna pridiga nadškofa Lefebvra, 1979
Te znane besede nadškofa Marcela Lefebvra, ustanovitelja naše Duhovniške bratovščine svetega Pija X., lepo povzamejo bistvo njenega poslanstva, ki vključuje vse, kar lahko po Božji volji prispeva k resnični prenovi Cerkve. To so tradicionalna sveta maša, katoliško duhovništvo ter ljubezen do Cerkve.
“Zdaj pa ta kalvarijska žrtev na naših oltarjih postaja daritev maše, ki z uresničevanjem žrtve križa hkrati uresničuje zakrament evharistije, ki nas naredi deležne božanskega žrtvenega Jagnjeta, križanega Jezusa.”
M. Lefebvre, Duhovni vodnik
Mlada generacija in dobro načrtovanje življenja
Od Drugega vatikanskega koncila in vseh pretresov, ki so mu sledili, je minilo že več desetletij. Mlajše generacije praktično niso imele stika z vsemi pokoncilskimi boji. V tem času se je marsikaj spremenilo, žal na slabše. V Cerkvi, za katero se zdi, da jo je zajela ledena zima, že 60 let ni bilo dobrih sadov. Če se ozremo na celotno družbo, ki je popolnoma odpadla od Boga, se nam zdi, kot da stojimo pred visokim kupom ruševin. Vendar moramo gledati v prihodnost. Nekatere od teh bojev pokoncilskega obdobja prepuščamo cerkvenim zgodovinarjem. Uničenje je na mnogih mestih končano. Posamezne lokalne Cerkve nimajo Kristusove obljube, da bodo vztrajale do konca časov. Lahko propadejo škofije, lahko propadejo cele cerkvene pokrajine, kot se je že večkrat zgodilo v zgodovini Cerkve, npr. v Severni Afriki. Danes je jasno, da smo se desetletja tega problema, zlasti v Evropi, premalo zavedali. Upad se zdaj vse bolj pospešuje. Uničenje lahko pride od zunaj ali pa, kot je danes bolj pogosto, od znotraj. Sovražniki Cerkve zdaj že zelo dolgo delujejo tudi znotraj Cerkve, kar je jasno glede na trenutno dogajanje v Rimu. O Felix Roma, o srečni Rim, je pesem, ki jo je danes težko peti, čeprav bi si to kot katoličani iskreno želeli.
Vesoljna Cerkev ima Kristusovo obljubo, da je peklenska vrata ne bodo premagala. To moramo vedno imeti v mislih in biti polni upanja ter zaupanja. A upajmo s pristno budnostjo in glejmo v prihodnost s pravim katoliškim pogledom, tudi v naši duhovniški bratovščini, ki si ne želi ničesar drugega kot služiti Cerkvi. Zvesto moramo ohranjati zapuščino našega ustanovitelja in se vsak dan z novo vnemo lotiti dela. Postaviti si moramo prave prioritete. Prva in najpomembnejša je sveta mašna daritev, kar sem zapisal že v zadnjem nagovoru: vsa pastorala se začne pri oltarju in vodi k oltarju, saj zahteva to globoko hrepenenje po sveti maši. Za mlade, ki načrtujejo in usmerjajo svojo prihodnost, bi moralo biti prvo vprašanje: “Kje je možno obiskovati tradicionalne svete maše (po možnosti ne le ob nedeljah, ampak vsak dan!) in prejemati zakramente, po katerih lahko živim pravo katoliško življenje?” Šele potem pride na vrsto vse drugo. Žal moramo reči, da mnogi tega ne razumejo, zaradi česar so njihova življenja postala težka, potrebne duhovne opore pa skorajda nimajo.
Rad bi se navezal na pismo našega generalnega predstojnika iz dne 3. septembra 2022, ki nam z jasnimi besedami sporoča, da je sedanji boj v Cerkvi in družbi predvsem nadnaraven. “Hudičevi zvitosti se ni mogoče zoperstaviti s povsem naravnimi sredstvi. Nadnaravna sredstva za ta boj najdemo v treh glavnih sredstvih, ki jih je treba vedno znova odkrivati.” Ta tri sredstva so sveta maša, rožni venec in Marijino Brezmadežno Srce.
“Prva je sveta maša: Po njej naš Gospod še naprej premaguje hudiča in greh. Nikoli ne bomo tega sredstva cenili v njegovi pravi vrednosti in nikoli se ne bomo mogli preveč zanesti nanj. Dragocena Kri, ki se pretaka na naših oltarjih, do konca časov ohranja moč, da bi čistost in devištvo vzklila tudi sredi nove Sodome. Sveta maša je mojstrovina Gospodove ljubezni do duš in v njih hrani tisto ljubezen, ki jih krepi za samoodpovedovanje.” Prvo glavno sredstvo je torej sveta maša. Tega ne moremo preveč pogosto ponavljati, o tem premišljevati in poskušati globlje razumeti.
Duhovna in teološka poglobitev
Potrebujemo novo duhovno in teološko poglobitev v odličnost svete mašne daritve, saj ta daritev predstavlja žrtev križa. Potrebujemo novo poglobitev katoliškega nauka tudi zaradi dostojanstva večnega velikega duhovnika Jezusa Kristusa, zaradi Njgovih neskončnih zaslug odrešenjskega dela. Sveta maša je najvišje dejanje vere. Celotno življenje duhovnikov in tudi vernikov svoje središče v sveti maši. Poglobljeno teološko znanje nas mora vedno bolj prepričevati, da se v tej vzvišeni resničnosti uresničuje celotno Razodetje, skrivnost vere, dovršitev skrivnosti učlovečenja in odrešenja, ter celotna moč apostolata Cerkve.
“Liturgija svete daritve maše je srce teologije, pastorale in življenja Cerkve.”
Nadškof Lefebvre, Statut Bratovščine svetega Pija X.
Najpomembnejši mladinski apostolat – ministranti
Kateri je najpomembnejši mladinski apostolat? Katera skupina v župniji si zasluži največ pozornosti in časa? Tu obstaja jasen tradicionalni odgovor: ministranti, služabniki oltarja. Ker vidim, da je treba ponekod na tem področju nadoknaditi zamujeno, spodbujam vse sobrate in vernike: zavzemimo se za dobro izobrabo ministrantov, zlasti zaradi bodočih duhovniških poklicev! Vse moške, ki so za to primerni, vabim, naj se naučijo ministrirati, saj ni večje časti od strežbe duhovniku pri oltarju. Tu pa nagovarjam predvsem dijake in študente, naj se ukvarjajo z liturgijo, s skrivnostjo svete maše. Tudi ostali udje apostolata morajo vedno bolj voditi duše k oltarju.
Sveti Jožef, “naš oče in gospod” (sv. Terezija Avilska)
Mesec marec je mesec posebne pobožnosti k svetemu Jožefa. Vsak dan molimo čudovite litanije svetega Jožefa in tradicionalno molitev k svetemu Jožefu, zavetniku Cerkve. Cesar Leopold I. je pod njegovo posebno varstvo postavil Sveto rimsko cesarstvo; je tudi Magnus Pater Austriae, zavetnik mnogih naših dežel. Papež Pij IX. je pod njegovo posebno varstvo postavil celotno Cerkev. Odkar je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja ukinjen njegov zaščitni praznik, ki se vedno praznuje tretjo sredo po veliki noči, gredo stvari v Cerkvi vedno na slabše. Bodimo še bolj goreči častilci svetega Jožefa!
Z mojim duhovniškim blagoslovom,
p. Johannes Regele
Jaidhof, na kvatrno sredo v postu, 1. marca 2023
