15. marca je v dunajski Minoritenkirche potekalo prav posebno praznovanje v čast dunajskemu mestnemu zavetniku, svetemu Klemnu Mariji Dvoržaku (Hofbauerju). V tej cerkvi, ki bila je pomembno prizorišče svetnikovega delovanja, so ga po več desetletjih prvič počastili s slovesno sveto mašo po tradicionalnem obredu v prav posebni obliki, znani kot Fünfherrenamt (maša petih mož), ki ima na Dunaju že stoletja dolgo in lepo tradicijo. Na to posebno praznovanje so pripotovali celo verniki z Madžarske. Slovesno peto mašo je daroval novi predstojnik avstrijske province FSSPX, p. Johannes Regele, asistirali pa so mu duhovniki iz Češke, Hrvaške in Poljske ter p. Wilhelm, ki deluje na Madžarskem. Prisotni so bili tudi predsemeniščniki iz Slovaške, Hrvaške in Avstrije, semeniščnik iz Poljske in morebitni kandidat za predbogoslovje iz Slovenije. Na ta način so bile pri sveti maši zastopane vse države avstrijske province FSSPX.
P. Regele se je v pridigi spomnil na dolgo in tradicionalno zgodovino Minoritenkirche in – z njo globoko povezane – italijanske skupnosti. Posebnost te cerkve pa je dejstvo, da sta v njej delovala dva velika svetnika: veliki dunajski pridigar, sveti Janez Kapistran, in ravno Klemen Marija Hofbauer, ki je leta 1808 prišel na Dunaj po svojem izredno koristnem delovanju na Poljskem. Na Dunaju je zaradi posegov Jožefa II. v cerkvene zadeve katoliška vera skoraj ugasnila, potem ko je le nekaj desetletij prej doživela velik razcvet. Škofje so bili zavezani razsvetljenstvu in jožefinizmu ter so delovali kot državni uradniki in ne kot pastirji Cerkve. P. Hofbauer je našel puščavo vere, vendar ga to nikakor ni odvrnilo, in čeprav je bil pod stalnim policijskim nadzorom, je njegov apostolat kmalu vzcvetel. S svojim neomajnim zaupanjem v Boga ter veliko ljubeznijo do Boga in človeka je v Minoritenkirche in tudi v cerkvi svete Uršule ustvaril izvira, iz katerih je spet zaživela vera in zacvetelo liturgično življenje, ki je bilo prej tako omejeno.
Sveti Klemen Marija Hofbauer je bil goreč molivec rožnega venca. Pogosto so ga videvali na dunajskih ulicah, ko je molil rožni venec za Dunajčane in za premagovanje težav svojega časa. Okoli sebe je imel tudi množico vernikov, ki so nenehno molili zanj in njegov apostolat. Vidimo, kako učinkovite so bile te molitve. Rožni venec je duhovno orožje, ki lahko premaga zlo in ki ga moramo pogosto in pogosto uporabljati, kot je v pridigi poudaril p. Regele.
Čas, v katerem živimo, ni povsem drugačen od časa, v katerem je živel svetnik. Takrat je lahko en sam duhovnik spremenil versko življenje ne le na Dunaju, temveč v celi Avstriji. Ali ne bi bilo lahko tako tudi danes? Več moramo moliti za naše duhovnike, v tem času potrebujejo našo podporno molitev za svoje trdo delo. Rožni venec je za to še posebej primeren!
Vir: fsspx.at
