Krizmena sv. maša
Eden od obredov Velikega tedna, ki na žalost ni dobro poznan, je krizmena maša, ki se obhaja zjutraj na Veliki četrtek. Med to sv. mašo se posvetijo vsa sveta olja, ki se bodo uporabljala skozi celotno liturgično leto. Prvo izmed teh olj je bolniško olje ki je tvar zakramenta sv. bolniškega maziljenja. Drugo je sveta krizma, ki je tvar zakramenta sv. birme, uporablja pa se tudi pri podeljevanju zakramenta sv. krsta. Uporablja se tudi pri vseh posvetitvah, ki jih pozna Cerkev, npr. pri posvetitvi keliha ali pa oltarja. Zadnje je krstno olje, ki se uporablja za maziljenje novokrščencev. Z njim se mazili tudi roke novomašnikov pri mašniškem posvečenju. Cerkev želi z vsem obredjem, ki obdaja sveta olja, med to krizmeno mašo spomniti na njihovo pomembnost. Med to sv. mašo je možno videti 12 polno oblečenih duhovnikov ter 7 diakonov in 7 subdiakonov, ravno tako polno oblečenih. Med obredom škof iz olj izžene vse hude duhove, da hudič izgubi vso oblast nad to tvarjo, ki se uporablja pri nekaterih zakramentih. Po izganjanju olja tudi blagoslovi, v sv. krizmo ter krstno olje pa tudi dahne, kar ponazarja moč Svetega Duha, ki deluje v njih. Nato škof, skupaj z ostalimi duhovniki, sveta olja počasti s poklekom. Ta olja so največji zakramental, ki nam ga daje Cerkev, zato moramo do njih gojiti globoko spoštovanje.
Večerna sv. maša
Večerna sv. maša na Veliki četrtek je zelo radostna. Oltar je okrašen z cvetjem, duhovnikova oblačila pa so bele ali pa zlate barve. Lahko se vprašamo, čemu ta nenaden obrat proti radosti? Razlog je v tem, ker s to sv. mašo praznujemo Zadnjo večerjo, ko je nam je naš Gospod dal Sveto Evharistijo. Med zadnjo večerjo je naš Gospod zadnjič nagovoril vse apostole, preden je šel v trpljenje. Zato jim je dal ta zakrament, s katerim jih je želel okrepiti ter zaživeti v njihovih dušah. Enako želi storiti tudi z nami. Ta večer je tik pred Darovanjem tudi poseben obred, ki je znan kot Umivanje nog. Duhovnik gre do 12 mož ter jim umije noge, enako kot je Naš Gospod storil svojim 12 apostolom. To predstavlja zakrament pokore, kjer nas Naš Gospod očisti vseh naših grehov. Izmije vso umazanijo, ki kvari naše duše. S tem zakramentom odvzame vse, kar mu ne ugaja, zato da lahko še močneje zaživi v naših dušah. A kljub temu, da je ta noč radostna, da je ta sv. maša radostna, bomo videli, da Cerkev na to noč postane tudi žalostna, saj se na to noč začne trpljenje Našega Gospoda. Tik po sv. maši se Najsvetejše v procesiji odnese v Božji grob. To ponazarja trpljenje Našega Gospoda v vrtu Getsemani. V vrtu je Gospod rekel svojim apostolom,naj z Njim molijo in bedijo eno uro, da ne bi podlegli skušnjavi. Da ne bi padli, ko bodo skušani. Zaradi tega nam Cerkev naroča, naj eno uro molimo, pred Najsvetejšim, da bi prejeli moč za upiranje skušnjavam, ko pridejo. Ker če pademo v skušnjavo, če storimo smrtni greh, Naš Gospod ne more več bivati v naših dušah. Izgnali ga bomo iz naših duš in postali bomo Njegovi sovražniki. Postali bomo odgovorni za Njegovo smrt. Zato v tem času molimo za milost, da bi se uprli skušnjavi, ko pride, da bi ohranili ta dar, ta zaklad, ki ga nam je dal Naš Gospod. Tik po prenosu Najsvetejšega v Božji grob, se duhovnik vrne pred glavni olta, kjer opravi obred razkrivanja oltarja. Med tem obredom iz oltarja sname vse oltarne prte, kar ponazarja slačenje Gospodovih oblačil tik pred Njegovim križanjem. Naš Gospod je pretrpel vse to, vse to poniževanje, da bi lahko izbrisal vse naše grehe. To je storil, da bi lahko bolj močno zaživel v naših dušah. Vse, kar se je zgodilo na tisto noč, lahko gledamo iz vidika Gospoda, ki želi bivati v naših dušah, da bi lahko z nami delil vso radost, ki jo ima v nebesih.
Vir: sspx.org
