Prva stvar, ki jo lahko opazimo, če gremo v cerkev na Veliki petek je ta, da duhovnik ta dan ne mašuje. Namesto tega opravlja razne obrede. Nekateri izmed njih v cerkvi niso ravno pogosti. Duhovnik npr. prostrira (leži) pred oltarjem, pred češčenjem križa pa si sezuje čevlje. Razlog za vse to je dokaj preprost. Sveta Mati Cerkev objokuje smrt Našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ne žaluje zgolj zato, ker je Naš Gospod med pasijonom strašno trpel. Želi tudi, da bi mi žalovali, saj je Naš Gospod Jezus Kristus zaradi naših grehov umrl na Križu. Želi, da bi doumeli strašno resničnost greha in grehov, ki jih zagrešimo vsak dan. Želi tudi, da prepoznamo neverjetno dejanje ljubezni Našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki ga je storil s svojo smrtjo na Križu. Zato duhovnik zapoje pasijon. Pred očmi nam želi naslikati jasno podobo tega, kar je Naš Gospod storil za nas. Duhovnik poje o Gospodovem bičanju, o Njegovem kronanju s trnjevo krono, o pribijanju na Križ… Na koncu, z zadnjimi vzdihljaji, Naš Gospod, ki se zdi zapuščen, zakliče k Očetu. To nam prikazuje veliko trpljenje, ki ga je Naš Gospod Jezus Kristus pretrpel na Križu. Z mislijo na to podobo, na smrt Našega Gospoda Jezusa Kristusa na Križu, se duhovnik vzpne do oltarja ter zapoje 9 slovesnih prošenj, s katerimi Boga prosimo milosti za vse Katoličane, ter za vse, kar ljudje potrebujemo. Saj je na ta dan Naš Gospod Jezus Kristus na Križu pridobil vse milosti, ki jih potrebujemo za življenje na tem svetu ter za dobro služenje Njemu, da bi se Mu lahko pridružili v nebesih. Nato duhovnik dvigne razpelo, ki je zagrnjeno z vijoličnim pregrinjalom ter ga počasi razgrne pred verniki. Verniki so nato vabljeni da pridejo in poljubijo noge svojega Odrešenika, misleč na svoj delež grehov, s katerimi je bil Naš Gospod križan. Na koncu duhovnik obhaja sebe in vernike, s čimer nas spomni na ljubezen Našega Gospoda Jezusa Kristusa. Na ljubezen, zaradi katere je želel umreti na Križu, da bi lahko zaživel v naših dušah. Da bi prišel, in nam posredoval milosti, zaslužene z Njegovo smrtjo na Križu. Če nas Naš Gospod ljubi toliko, da je bil za nas in za naše grehe pripravljen umreti strašne smrti na Križu, koliko več dejanj ljubezni moramo v zameno mi dajati Njemu? Ali obstaja boljši način, da pokažemo našo ljubezen do Našega Gospoda Jezusa Kristusa kot to, da sprejmemo križe, ki nam jih vsak dan nalaga? Zaupajmo v to, da bomo lahko z milostmi, ki jih je On zaslužil na svojem Križu, tudi mi nosili svoje križe kot vredni učenci Njega, ki je umrl za nas.
Vir: stas.org