V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Spoštovani Katoličani, v neki kapeli v Ameriki je nad oltarjem prizor križanja. Se pravi Jezus na križu, potem pa desni razbojnik in levi razbojnik. In nad vsakim razbojnikom, ali pod vsakim razbolnikom, sem že pozabil, ker je že dolgo od tega, ko sem to bral, je napis: “ali, ali”. Kaj to pomeni? To se pravi: Ali bomo mi v našem življenju šli za zgledom desnega razbojnika, ki se je pred smrtjo pokesal, prosil Jezusa za odpuščanje svojih grehov, ter dobil to odpuščanje in zagotovilo, da bo z Jezusom v Raju? To je edini človek na tem svetu, ki ga je Jezus sam kanoniziral za svetnika. Edini, in to je bil razbojnik! To se pravi da ima vsak izmed nas, ki je večji ali manjši razbojnik, ker je vsak od nas večji ali manjši grešnik, torej zagotovilo, da lahko pride v nebesa, ampak pogoj je kesanje in obžalovanje svojih grehov, trden sklep, se poboljšati z Božjo in Marijino pomočjo, in ne več grešiti, vse zaupanje postaviti v Boga in ne v samega sebe, kakor je napravil desni razbojnik Dizma. Levi razbojnik je napravil drugače in se je pogubil. Tu imamo dva človeka, dva predstavnika zveličanih in pogubljenih. Torej od nas je odvisno, za koga se bomo odločili. Ali za desnega, ali za levega razbojnika, za nas razbojnike na tem svetu. Torej daj Bog, da bi se vsi odločili, da gremo za zgledom desnega razbojnika, da se kesamo svojih grehov in jih obžalujemo. Dokler smo na tem svetu, smo pač v boju, se borimo proti lastni grešnosti, proti brezbožnemu svetu in proti hudičem. Zmagujemo, lahko pa smo tudi poraženi. Če smo poraženi, je najslabše kaj? Ostati na tleh in ne vstati! Treba je vstati, z Božjo in Marijino pomočjo, obžalovati svoje grehe, se kesati in potem nam je odpuščeno. Brez kesanje in obžalovanja nam ni nič oproščeno, v nasprotju s tem kar papež uči in seveda tudi njegovi modernisti. To vam morem povedati. Ne zato, ker imam kaj proti papežu osebno. Osebno lahko papeža sodi samo Bog, ne jaz. Ampak moram pa povedati, kaj on govori in kaj uči kar je narobe in kar seveda ni v skladu s Tradicijo, kar je Cerkev vedno in povsod učila in povsod verovala!
Mimogrede, samo omenil bi, verjetno ste zasledili na spletu osebno pričevanje jezuita patra Jožeta Robleka o razmerah v slovenski Cerkvi in v tem pismu – ne vem, če ste ga prebrali, jaz sem ga prebral in si ga stiskal – v tem pismu govori cel kup stvari. Med drugim pove, da je bil v semenišču spiritual, se pravi človek, ki je zadolžen za duhovno življenje bogoslovcev. Semenišča imajo rektorja, spirituala in ekonoma. Vsaj tako je bilo, ko sem jaz bil tam. In ta spiritual je bil takrat od 92. leta pa naprej nekaj let pater Roblek, jezuit. In jaz sem bil takrat v semenišču. Jaz sem bil v semenišču prvič od 80. do 81. leta. Končal sem z izpiti in šel ven. Rekel sem: “Tukaj nekaj narobe, moram iti mogoče h kakšni kartuziji, kjer je boljše kot je tukaj”. Vendar pa je bilo v kartuziji enako kot tam, zato sem šel in sem postal učitelj za 6 let. No, potem pa sem šel po desetih letih še enkrat v semenišče med leti 1990 in 1994 in p. Roblek je bil moj spiritual. No, in on piše v tem svojem pismu, da je ugotovil, oz. da mu je nek duhovnik, ki je sam sodomit, pravil, kako je bilo v semenišču cel kup sodomitov, ki so ste delali, da so strašno sveti, v resnici so bili pa grešniki. Ampak moram reči, da ko sem jaz bil v semenišču, nisem nobenega bogoslovca videl, da bi bil sodomit, nisem vedel za te stvari, jaz sem pač živel svoje življenje. Ampak vem pa samo to, da sta se dva bogoslovca iz mojega letnika odločila, da me bosta spravila ven iz semenišča. In sta potem naredila vse, kar sta morala, da bi me spravila ven. No danes sta srečno poročena. Eden je šel prej ven, preden sploh postal duhovnik, eden pa je potem po nekaj letih župnikovanja šel ven in je danes srečno poročen nedaleč od moje od moje vasi, kjer živim – v Zaklancu. Torej, kdor drugemu jamo koplje, samo vanjo pade! Oba sta me hotela spraviti ven na vse načine, potem pa sta sama šla ven. Tako pač je, Božja volja je bila, da rešujem duše drugih ljudi. Vse mogoče grožnje sem poslušal. Eden bogoslovec mi je rekel, da mi bo ven iz ust zbil vse zobe, če bom povedal da tisti, ki je z mano v sobi, ponoči cele noči na televiziji gleda kriminalke. Jaz sem rekel: jaz moram spati, ne morem študirati brez spanja, on pa je imel televizijo, računalnik, tiskalnik, električne orgle in na svojih omarah je imel zvočnike in to je celo noč pokalo in jaz sem govoril da moram spati, pa nič hotel razumeti. Tako da so me mogoče hoteli spravit ven iz semenišča. Potem pa sem šel do rektorja, in sem mu rekel, da se človek z mano noče pogovoriti. Rektor je rekel: “Televizijo ven!”. In televizijo je dal sošolec notri v omaro, napeljaj zadaj anteno, si dal gor slušalke in je potem s slušalkami poslušal! Ampak jaz sem še vedno moral gledati tisto sevanje… Take stvari so se dogajale v semenišču! Ampak ko sem bil jaz predsednik Marijine kongregacije četrtem letniku, se je zgodilo, da se je na vratih ravnatelja, rektorja Šuštarja, ki je bil takrat pomožni škof, pojavil napis, mislim, da je bil “Judež” ali “Juda Iškarijot”, nekaj takega. Rektor mi je rekel: “Vidko, ti si predsednik” je rekel “ti moraš ugotoviti, kdo je to napisal!” Ampak kako naj se zdaj jaz grem detektiva in zaslišujem vse bogoslovce, ki jih bilo takrat okrog 100 v semenišču! Jaz ne vem, kdo bi to naredil. Samo za to vem, za tiste sodomite pa ne. No v glavnem, v pismu govori še o Francu Rodetu pa o Koširju in cel kup stvari. In pa o tistem gradu Goričane, ki je menda požrl 8,5 milijona evrov. No potem na koncu pa pravi, da je šel papežu Frančišku pred 10. leti in je papežu Frančišku potožil, kaj se vse dogaja. Potem ga je pa škof Glavan poklical na zagovor in mu je rekel, zakaj hodi k papežu brez škofovih dovoljenj in na koncu mu je škof dal vedeti, da je razočaran nad njim in nad njegovim delovanjem v Cerkvi, da ne upošteva škofov, da je šel mimo njih direktno k papežu ter da se druži z nevernimi laiki in jih podpira. Vsega vam ne bom govoril. Na koncu pravi: “Postal sem moteč veliki trn v Rodetovi in Zoretovi peti, moji jezuitski predstojniki pa so preprosto njuni podaniki, ki jima zvesto in v strahu služijo in ju ubogajo, kar jim onadva ukažeta, kako naj ravnajo z menoj, da bom že enkrat utihnil. To pa se ne bo zgodilo, dokler sem živ!” Hvala Bogu! Ampak hoditi k papežu Frančišku v Rim ter mu tožiti, kaj se dogaja v slovenski Cerkvi, je ravno tako kot hodit k volku v gozd, naj varuje ovce! Papež Frančišek ima sam dosti masla na svoji glavi še iz časov, ko je bil v Argentini, ko se vse mogoče počel, in varoval tiste, ki so vse mogoče počeli v Cerkvi, pa vemo, kaj danes počne in kaj govori… Pa hodi se k njemu pritoževat, kaj se v Sloveniji dogaja. To je zadnja stvar, ki bi jo jaz naredil. Raje se grem tožit slovenskem predsedniku oziroma predsednici, kot pa papežu v Rim!
No ampak jaz se nič ne čudim, da se take stvari dogajajo. Vidite, ti ljudje so se pač odločili, da bodo šli po zgledu levega razbojnika in vemo, da je Jezus ustanovil Cerkev zato, da bi hierarhija z zglednim življenjem in naukom, ki ga je Jezus učil, s Tradicijo, da bi ljudje hodili po ozki poti Križa, kreposti in čednosti v nebesa ne pa v pekel! Modernisti so to zamenjali, da napravijo revolucijo. Ta članek sem dal na svoj blog, preberite si ga. Ima naslov “Ali je masonska infiltracija ali vtihotapljenje odgovorna za vsesplošen odpad od vere katoliškega klera?” Tako je! Vemo, da so ti ljudje vtihotapili ali intervali v Cerkev pred Drugim vatikanskim koncilom pa ukazu Stalina in sovražnikov Cerkve. Prišli so prostozidarji, komunisti in modernisti ter so ugrabili Drugi vatikanski koncil za svoje namene. Napravili so svojo revolucijo: novo mašo, novo vero, in danes imamo, kar imamo v Cerkvi in kaj imamo zunaj Cerkve. To je vse posledica te infiltracije v Katoliško Cerkev. Seveda oni ne bodo pristali na to: vse je v najlepšem redu, vsi gredo v nebesa, vse vere vodijo v nebesa, vsi moralno živimo… To so ljudje, ki so izgubili stik z realnostjo! In kdor zgubi stik z realnostjo je najbolj splošna definicija norosti.
Slišal pa sem, in sami veste: ko sem hotel dobiti škapulirje iz Mirne peči od karmeličank so mi rekle: “Vi niste v edinosti s papežem v Rimu, zato Vam ne bomo poslale škapulirjev!” Jaz sem v popolni edinosti s papežem v Rimu, ampak to ne pomeni, da jaz ubogam njega v tem, kar on narobe uči. Jaz sem lahko v edinosti z nekim človekom, ga priznavam za svojega duhovnega očeta, tako kot sem moral včasih priznavati svojega očeta. In če je moj oče naredil kaj narobe, nisem mogel reči “Ti nisi več moj oče!” Moj oče je moj oče za vse življenje! Je bil moj oče… Tudi papež je moj duhovni oče. Naj dela kar hoče, naj govori kar hoče. Ampak to ne pomeni, da ga moram jaz ubogati v tem, kar on narobe uči, kar Cerkev ni nikoli učila! Cerkev ni nikoli učila slepe poslušnosti ampak odgovorno poslušnost. Se pravi, če je nekaj narobe, to že otroke učimo pri verouku: tudi otrok, če gre za greh proti Božji zapovedi, staršev ne sme ubogati, ker je to proti Božji volji. Kajti Boga je treba bolj ubogati kakor ljudi!
Ko je sveti Peter, prvi papež, najprej jedel s pogani, ko pa so Katoličani, ki so se spreobrnili iz judovstva, prišli v Jeruzalem, je šel proč od poganov in nehal jesti tisto pogansko hrano ter jedel samo še z Judi judovsko hrano. Kaj je rekel apostol Pavel? “V obraz sem se ustavil apostolu Petru, ter mu rekel: ne delaš prav Kefa”.To nas uči Jezus, to ni Božja volja, pa je sveti apostol Pavel samo škof! Peter je bil pa papež in to prvi papež! A že Jezus mu je rekel: “Pojdi proč od mene satan, ker ne misliš po Božje, ampak po človeško!”. Jezus je moral nagovoriti satana. Potem mu je apostol Pavel rekel: “V obraz sem se ustavil”, pa je bil samo škof! Vidite, to je odgovorna poslušnost. Tudi če papež nekaj uči, pa vemo da to ni prav, ker tega niso nikoli učili, je treba reči: “Sveti oče, oprostite, ampak to pa ne gre to tako. Tega pa Cerkev nikoli ni učila.” Slišal sem, da klarise, kadarkoli jim kdo omeni mašnika Vidka Podržaja, rečejo: “O, ta duhovnik je pa sodomit iz Rodetovega kroga!” Pa sploh ne vem, kdaj bi to bil, kaj bi dobil “Rodetov krog”, ne poznam nobenega iz tega kroga, govorijo, da sem jaz sodomit… Mislim, to je najbolj grdih grehov, kar jih lahko človek naredi na tem svetu – od fizičnih grehov. No in potem imamo še neke druge glasove, ki pravijo: “O, Vidko Podržaj je sektaš, njegovi verniki so sekta, sektaši.. To so sekta!” Jaz sem svojim vernikom 22 let govoril in še vedno vam govorim: mi delamo samo to, kar so delali katoličani 2000 let in naši slovenski predniki 1250 let. Samo to mašo mašujemo, ki prihaja od Jezusa in apostolov, samo ta nauk učim. Če kdo ne verjame, vzemite katoliški katekizem, natisnjen pred več kot 100 leti v roke, in si preberite. Jaz sem rekel, ko sem prišel nazaj v Slovenijo iz Amerike in iz Avstrije: če boste kdajkoli odkrili v mojem življenju, ali v mojem nauku karkoli, kar je v nasprotju s tem, kar je Cerkev vedno in povsod učila in verovala, pojdite proč od mene, ker vas ne vodim več v nebesa ampak v pekel! “Ja kako boste pa živeli?” To ni vaša stvar! Vaša stvar je, da vi rešite svoje duše, ker jaz sem tukaj, da rešujem vaše duše, ne svoje duše! Mislim, svojo dušo in vaše duše. Razumete? Rekel sem: pojdite proč, če vas ne bi več vodil v nebesa! Ne glede na to, kaj bi se z mano zgodilo. Glejte, če boste kaj ugotovili, tudi vam ponavljam, če boste ugotovili, da mojem življenju ali v mojem nauku kaj drugačnega, kot to, kar je Cerkev vedno in povsod učila in povsod verovala, pojdite proč in si poiščite duhovnika, boljšega duhovnika, kot sem jaz. Pa ne vem, če ga boste našli. Ne verjamem, da ga boste našli… Mislim, nočem sebe hvaliti. Jaz sem z Božjo in Marijino pomočjo samo to, kar sem. Ampak to pa moram biti! Tradicionalen duhovnik, ki mašuje samo tridentinsko mašo, uči samo tridentinski nauk in vodi svoje vernike po ozki poti križa v nebesa, ne pa v pekel! Kaj pa delajo modernisti, pa sami veste. Oni bi seveda drugače rekli, ampak objektivno gledano… Oni rečejo: “Ta duhovnik se ima za sodnika, kaj je prav in kaj ni.” Ni res! Jaz tega nisem nikoli rekel. Tista stvar, ki presoja o tem, kaj je prav, je Tradicija in to je nespremenljivo, ne jaz! Jaz sem samo glasnik Tradicije, in persona Christi. V Jezusovem imenu kot alter Christus samo oznanjam Tradicijo, to kar je dolžan vsak papež, vsak duhovnik že 2000 let, nič drugega, samo to znam. Tradicija je tista, ki odloča, kaj je prav in kaj ne, ne jaz. Jaz sem samo ubogi vaški duhovnik. Molim za svojo svetost vsak dan, da bi čim manj grešil in naredil čimveč dobrega ter bi čimveč vas oziroma vse vas pripeljal v nebesa! Tako sem napisal tudi na sliko od Ptujske Marije, ki jo imam v Kapeli na steni: da bi bil jaz z vami vsemi nekoč na sodni dan na Jezusovi desnici. In seveda to je moja molitev, to je moja želja in to je smisel vsega mojega življenja – največja Božja čast in slava ter zveličanje neumrljivih duš!
Torej tistim redovnicam lahko poveste, če boste z njimi kdaj prišli v stik, da bodo samo zaradi tega obrekovanja, ko me obrekujejo in toliko ljudi odbijejo proč od mene in od Tradicije, če bodo rešile svoje duše, zelo dolgo časa v vicah. To si zelo dobro zapomnite. Ker obrekovanje tradicionalnega duhovnika, ki rešuje duše in dela v Božjo čast in slavo – če pa to ni smrtni greh, kaj pa potem je? Torej moji dragi bratje in sestre, Jezusovo trpljenje je naša rešitev. Vse zlo bo ustavilo Njegovo trpljenje po Mariji in njeno Brezmadežno srce. In hodimo po ozki poti križa. Naj nas obrekujejo, naj govorijo kar hočejo – mi smo samo Katoliška Cerkev, tako kot so bili 1250 let naši predniki in 2000 let vsi Katoličani.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
g. mašnik Vidko Podržaj
