Založba Augustinus Press je v Združenih državah Amerike ravnokar izdala knjigo, napisano v obrambo Bratovščine svetega Pija X. z naslovom SSPX: The Defence (FSSPX: Obramba), ki jo je napisal Kennedy Hall. Njen namen je odgovoriti na najbolj splošne pomisleke glede Bratovščine.
Ne da bi govorili o sami vsebini knjige, je nesporno, da je predgovor knjige resnično zanimiv – resda omejeno – in da prinaša na svetlo doslej neznane podatke iz poročila o vizitaciji kardinala Edouarda Gagnona semenišča v kraju Ecône v Švici leta 1987.
Avtor predgovora je duhovnik po imenu Charles Theo Murr, ki je star 73 let. Sam pravi, da je 10 let preživel v Rimu, to je od leta 1971 do leta 1980 zaradi svojega študija, in da je prav tako delal v Informativni pisarni Vatikana.
Leta 1974 je srečal škofa Maria Marinija, ki je postal tajnik Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, kasneje pa tajnik Papeške komisije Ecclesia Dei. Prav tako je srečal škofa Edouarda Josepha Gagnona, tedaj predsednika Papeškega sveta za družino, ki je postal kardinal. Med temi tremi duhovniki se je zgradilo trdno prijateljstvo.
Laži o nadškofu Marcelu Lefebvru
Prvo pričevanje, ki ga poda gospod Charles Theo Murr, se veže na zavajanja, ki sta jih zagnala dva francoska kardinala, in sicer kardinal Jean-Marie Villot, tajnik Svetega sedeža, in kardinal Gabriel-Marie Garrone, vatikanski prefekt Kongregacije za semenišča in univerze (danes Svete kongregacije za katoliško vzgojo). Gospod Murr pravi, da je za to izvedel preko svojih zgoraj navedenih prijateljev.
Prav zaradi tega zavajanja sta “oba Francoza, še posebno Villot, imela podporo Papeža Pavla VI., ki je bil zelo naklonjen Francozom, in izvajala močan pritisk na francoske škofe”, da bi očrnila ustanovitelja Bratovščine.
Poročilo kardinala Gagnona
Avtor knjige nadalje poroča o pogovoru s kardinalom, ki je obiskal semenišče v Ecônu leta 1987, torej o pogovoru, ki jo je imel po tem obisku s prelatom v New Yorku. Gospod Murr pravi, da je v svojem uradnem poročilu Papežu Janezu Pavlu II. kardinal Gagnon “hvalil FSSPX, še posebno Semenišče svetega Pija X. (v Ecônu).” in da je: ” [to semenišče] med najboljšimi filozofskimi in teološkimi študijskimi programi, kar sem jih kadar koli videl… in pomnite, da sem bil mnoga leta rektor semenišč”.
V svoji oceni semenišča FSSPX je šel celo dlje: “Način dela, ki ga imajo, si zasluži, da ga uvedejo v vseh semeniščih po svetu. To je izreden zgled.” V knjigi duhovnik nadalje navaja prepričanje visokega prelata, ki je precej osupljivo:
Meni se je zdelo kardinalovo mnenje o nadškofu Lefebvru samem presenetljivo: “On (Lefebvre) ne zaupa Vatikanu. In kdo ga lahko krivi? Bi ga vi? Leta se je trudil v spoprijemanju z Villojem in Garronejem. In vsa leta je bilo vse, kar so naredili, to, da so popolnoma onemogočili vsak njegov poskus, da bi govoril in razpravljal neposredno s svetim očetom. Tudi vi ne bi zaupali Vatikanu.”
In konča s citatom kardinala Gagnona:
Čeprav ne morem opravičiti tega, kar je storil [posvetil štiri škofe namesto enega], lahko razumem, zakaj je to storil. Oni [Sveti sedež] so mu dovolili, da posveti škofa. Enega škofa. On [Lefebvre] umre. Prej ali slej umre njegov edini škof. Vatikan nato pošlje v FSSPX modernistično zamenjavo – in v trenutku je vsega konec!
Seveda je to pričevanje popolnoma zasebne narave, vendar pa je oseba, ki to poroča, dolgoletni prijatelj pokojnega kardinala in ga je sam slišal govoriti o tej zadevi. Zatorej je v tem odlično zagotovilo, da je vse povedano tudi resnično.
Vir: fsspx.news
