Jezus je zakrament svete pokore postavil takole: Prišel je na dan svojega vstajenja k apostolom in je vanje dihnil ter jim rekel: “Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni in, katerim jih zadržite, so jim zadržani.” (Jn 20, 23) Oblast odpuščati grehe so od apostolov prejeli škofje in duhovniki.
Milosti sv. pokore
Zakrament sv. spovedi nam da naslednje milosti:
- Odpusti grehe.
- Odpusti vse večne in vsaj nekaj časnih kazni; podeli ali pa poveča posvečujočo milost.
- Povrne zasluge za nebesa.
- Podeli dejanske milosti za bogoljubno življenje.
- Mir vesti.
Zakrament svete pokore je za zveličanje potreben tistemu, ki je po svetem krstu smrtno grešil.
Kaj je potrebno za veljavno spoved?
Sveti zakrament pokore, ki ga je ustanovil Jezus Kristus, vrača Božjo milost tistim, ki so po krstu padli v greh. Zato se mora z njim skrbno upravljati, da se deli ter prejema prav in dostojno. Da se ta zakrament zares izvrši, je potrebno troje: tvar, oblika in delivec. Daljna tvar zakramenta so grehi, bližnja pa spokornikova dejanja, namreč kesanje, spoved in zadoščevanje. Oblika pa so besede, s katerimi se daje odveza: Jaz te odvežem, itd.
Delivec pa je duhovnik, kateri ima oblast odvezovanja, redno ali poverjeno (delegirano). Toda v smrtni nevarnosti morejo vsi duhovniki, čeprav za spovedovanje niso potrjeni, veljavno in dopustno odvezati kateregakoli spokornika od vseh grehov ali cerkvenih kazni (cenzur), in to še tako pridržanih in javnih, četudi je navzoč potrjen duhovnik. Pri delivcu tega zakramenta se zahteva tudi milost, znanje in razumnost, in pa obveznost popolne ter večne molčečnosti o tajni spovedi. Spovednik pod nobenim pogojem ne sme razkriti, kaj je od spovedanca slišal pri sv. spovedi. Če to stori, si s tem dejanjem prisluži avtomatsko izobčenje iz Katoliške Cerkve. Spovedniki morajo z vso vnemo skrbeti, da bodo v teh in drugih rečeh, ki so za to službo primerne, kar najbolj poučeni.
Poudariti pa je treba tudi, da se moramo zares kesati svojih grehov, če želimo, da je spoved veljavna. Z drugimi besedami – zares moramo obžalovati to, kar smo narobe storili. Če svojih grehov ne obžalujemo iz ljubezni do Jezusa ali pa vsaj iz strahu pred pogubljenjem, potem nam ni nič odpuščeno in spoved ni veljavna. Prav tako spoved ni veljavna, če kateri smrtni greh namenoma zadržimo pred spovednikom.
Značilnosti dobre spovedi
Ne pozabimo, da je sv. spoved, ki je najkrajši zakrament, mogoče opraviti v nekaj minutah, če je kesanec dobro pripravljen in ne potrebuje duhovnega vodstva. Mnogi sveti spovedniki, npr. sv. Pater Pij, so za vsakega spovedanca porabili le nekaj minut.
Danes je mnoge vernike treba posvariti pred pretiranim pogovarjanjem in razglabljanjem med sv. spovedjo ali neupravičenim odpiranjem tem, ki niso povezane z izpovedjo svojih grehov. Zapomnimo si, da se je prav spovedovati po vrsti in številu – koliko in katere grehe smo zagrešili.
Dobra spoved naj bo diskretna, svobodna in iskrena; pogumna, zaznamovana s sramom, skesana; ponižna, resnicoljubna in odprta; preprosta, celovita in obtožujoča; naj kaže pripravljenost ubogati spovednika; tajna, pogosta in hitra.
Priprava na sv. spoved
Da vredno prejmetje zakramenta svete pokore, najprej prosimo Svetega Duha pomoči in potem po vrsti opravimo pet reči:
- Izpraševanje vesti.
- Kesanje.
- Trdni sklep.
- Spoved.
- Zadoščevanje.
Izpraševanje vesti
Vest si izprašujemo takole:
- Premislimo, kdaj smo se zadnjič dobro spovedali, in ali smo opravili naloženo pokoro.
- Pregledamo deset Božjih in pet cerkvenih zapovedi in sedem poglavitnih grehov ter se vprašajmo, ali smo grešili v mislih in željah, v besedah in dejanju ali pa z opuščanjem.
- Premislimo, ali smo krivi tujih grehov, in ali smo izpolnjevali dolžnosti svojega stanu.
Pregled grehov po desetih Božjih zapovedih
- Veruj v enega Boga: Proti tej zapovedi se pregreši, kdor ne veruje ali dvomi nad resnicami sv. vere; kdor govori proti sv. veri; kdor zametuje crkveno gosposko; kdor neprimerne berila in spise, veri sovražne piše, bere, razširja; kdor se iz strahupetnosti in zamere sramuje pred svetom spolnovanja svojega prepričanja; kdor Bogu ne daja časti, obupa nad božjo milostjo ali pa celo predrzno zaupa in v grehu živi.
- Ne skruni Božjega imena: Proti tej zapovedi se pregreši, kdor božje ime brez spoštovanja izrekuje; kdor mrmra proti Bogu in preklinja; kdor obljube dela, pa ne spolnuje; kdor brez potrebe ali celo po krivem priseguje; kdor crkvene opravila in sv. skrivnosti v šali, nespoštljivo ponavlja; kdor hiše božje, sv. podobe in ostanke svetnikov nema v časti ; kdor sv. sakramente v kletvino vpleta; kdor se nevredno (sakrilegično) spoveduje in obhaja; kdor osebe Bogu posvečene z besedo in z djanjem zaničuje, sovraži itd.
- Posvečuj Gospodov dan: “Spomni se, da boš posvečaval sobotni dan!” bilo je rečeno že starim. Pregreši se proti tretji zapovedi, kdor ob nedeljah in praznikah ne gre k sv. maši; kdor dan božji dela, pohaja, hlapčevska dela opravlja; kdor čas božje službe trati z jedjo, pijačo, igro, posvetnim veseljem itd.; kdor ob nedeljah le slabe družbe išče, posvetne zabave, drugi spol, nevarne hiše ljubi itd.; žalibog! da dandanes velja in se spolnuje izrek: [Cel teden se ljudje ubivajo, da bi telo preredili, Ob nedeljah pa se trudijo, da bi dušo pogubili.]
- Spoštuj očeta in mater da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji: Proti tej zapovedi se pregreši, kdor očeta in mater ne ljubi, ne spoštuje, istim slabo privošči, jim odgovarja, jim nasprotuje, se ž njim ne pomeni, timveč prezira, grdo pogleduje. Dalje greši, kdor celo roko na nje položi; kdor po smrti za nje ne moli in oporoke ne izpolni. Nespoštovanje do staršev Bog tepe do bele kosti. “Preklet je sin, prekleta bo hči, govori Bog v sv. pismu, ki očeta ali mater samo jezno pogleda.” Enako greši, kdor se tako obnaša proti predpostavljenim, starim, časti vrednim ljudem itd.
- Ne ubijaj: Proti tej zapovedi se pregreši, kdor bi samega sebe ali druge ranil, poškodoval ali celo ubil! Kdor bi svêt dajal končati zarod v mat. telesu ali v to pomagal; kdor bi kaj tacega zavžil, kar bi telesu svojemu ali drugemu imelo škodovati. Pregreši se, kdor se podaja v nevarnost; kdor se preveč jezi in sovraštvo ima z bratom, sosedom, bližnjim; kdor maščevanje kuha; kdor pohujšanje daja – on je umorilec!
- Ne prešuštvuj: Kdo greši? Kdor nespodobne besede, šale, norčije, pesmi rad ponavlja; se pregrešiš z nečistimi pogledi, mislimi, željami; dalje z radovoljnim dopadjenjem v nečistih skušnjavah; kdor sam s sabo kaj nespodobnega stori ali z drugimi (moškimi ali ženskami!) Se pregreši še dalje, kdor kaj tacega piše, riše, bere, kar vzbuja greh. Kdor se z drugim spolom nespodobno vede, šale, burke uganja, ki posredno ali neposredno napeljujejo v napčnost, slabost, nesramnost. “Nečistnike bo sam Bog sodil” govori sv. pismo.
- Ne kradi: Proti tej zapovedi se pregrešiš s tatvino, ropom, sleparijo, z vago in mero. Se pregrešiš dalje z krivično kupčijo, z odrtijo, z krivičnimi pismami, s katerimi premoženje na zgubo dolžnikov na ženo prepišeš itd. Pregrešiš se dalje z obdržanjem tujega blaga in z vtrgovanjem zasluženega plačila. Dalje z igro, pijančevanjem, pregrešnim življenjem, ko si življenje zapravljaš, premoženje tratiš in otrokom kruh kradeš, itd.
- Ne pričaj po krivem: Kdo pade v tej zapovedi? kdor laže, kdor po krivem pričuje, toži; kdor s svojim strupenim jezikom zdražbe dela in prepira napravlja; kdor bližnjega opravlja in obrekuje; tega ali unega krivo sumniči, in obrekovalcem roko drži; kdor se za dobro ime bližnjega ne poteguje, itd.
- Ne želi svojega bližnjega žene: Grešiš v tej zapovedi, če imaš nečiste misli in poželjivosti; če imaš slabe namene; če se greha ne ogiblješ, timveč ga celo iščeš in do druzih oseb poželjivost imaš itd.
- Ne želi svojega bližnjega blaga: Da, ne želi, kar ni tvojega, pa tudi ne njegove škode ali krivice! Ne želi, da ne padeš, da se ne pregrešiš!
Pet cerkvenih zapovedih
- Posvečuj praznike!
- Bodi ob nedeljah in praznikih spodobno pri sv. maši!
- Posti se štiridesetdnevni post, štiri kvatre in druge zapovedane postne dni in vzdrži se ob petkah in sobotah mesnih jedi!1
- Spovej se svojemu predpostavljenemu spovedniku najmanj enkrat v letu in v velikonočnem času sprejmi sv. Rešnje Telo!
- Ne obhajaj poroke o prepovedanih časih!
Sedem poglavitnih grehov
- Napuh.
- Lakomnost.
- Nevošljivost.
- Požrešnost.
- Jeza.
- Lenoba.
- Nečistost.
Šest grehov zoper Sv. Duha
- Predrzno v božjo milost zaupati.
- Nad božjo milostjo obupati.
- Spoznani kristjanski resnici se ustavljati.
- Svojemu bližnjemu zavoljo milosti božje nevošljiv biti.
- Do lepega opomina otrpljeno srce imeti.
- V nespokornosti trdovraten ostati.
Štirje v nebo vpijoči grehi
- Radovoljni uboj. (Detomor, naklepni umor itd.)
- Mutasti ali sodomski greh.
- Zatiranje, ubožcev, rev in sirot
- Delavcem in najemnikom zaslužek zadržavati ali utergavati.
Devet tujih grehov
- V greh svetovati.
- Grešiti velevati. (zapovedati ali groziti naj nekdo greši)
- Druge v greh napeljavati.
- V drugih greh privoliti.
- Greh hvaliti.
- K grehu molčati.
- Greh spregledati.
- Greha se udeležiti.
- Greh zagovarjati.
Molitev po izpraševanju vesti
Parce Domine, parce Domine! – Prizanesi o Gospod, prizanesi!
O Oče usmiljenja, kaj ti povernem za vse, kar si mi dal!? Stvaril si me po svoji podobi, da bi te častil, molil in enkrat se zveličal. Ti me ohranjaš, vzdržuješ in varješ pred nevarnostjo. Tvojim angeljom si zapovedal, da naj me varjejo na vsih mojih potih; učenike, duhovnike in starše si mi dal, ki me učé, spoznavati Boga in strah božji. Da bi hlapca rešil, dal si sina; brez mojega zasluženja poklical si me k sv. Krstu in k luči sv. vere. Lahko si me bil kot nerodovitno drevo že davno in davno dal vseči, ker sadú nisem donašal; ohranil si me vedno do zdaj v nezmerni tvoji potrpežljivosti.
Usmiljenje tvoje nema mere, še me čakaš, s tvojo milostjo podpiraš in pripravljaš celo srečno prebivališče in plačilo v nebesih, če se k tebi vernem, poboljšam in spreobrnem.
O nehvaležnež, ki za tako ljubezen nisem povračal kot nehvaležnost, nemarnost in greh! O kasno, kasno, še le zdaj to vidim in spoznam! Grešil sem, Oče nebeški! zoper tebe! Žal mi je iz celega srca, da sem tebe, mojega stvarnika, Odrešenika, Gospoda in dobrotnika žalil:
O da bi ne bil nikdar tega storil, zlasti ne stim in stim grehom! O da bi te v prihodnje nikdar več ne žalil!…
Večni Oče, Oče usmiljenja in milosti! ne dopusti, da se pogubim. Vzemi v meni, kar je tvojega in operi me, očisti me tega, kar je grdega, nespodobnega in skoz sovražno moč poškodovanega! Reši me, oh reši me po tvoji milosti, da me večna pravica božja ne zadene!!
Večni Oče! jaz želim se poboljšati, greha ogibati, slabih priložnosti se varovati, sovražnikom odpustiti, tuje blago poverniti, storjeno škodo popraviti in za moje slabosti zadostiti. Večni Oče! Poglej na obličje svojega Sina Jezusa Kristusa, usliši glas njegove sv. krvi in bodi milostljiv meni ubozemu grešniku!
Obred sv. spovedi
Spovedni obrazec
- Ko spovednik odpre okence, pozdravim:
Hvaljen Jezus! - Nato se pokrižam in potem rečem:
Prosim svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem. Zadnjikrat sem bil pri spovedi… - Nato se spovem svojih grehov tako, kakor se jih spominjam. Spoved sklenem z besedami:
Obžalujem svoje grehe; prosim zveličavne pokore in svete odveze/moj Jezus usmiljenje - Zdaj mi spovednik dá potrebne nauke in naloži pokoro, jaz pa pazljivo poslušam. Če kaj ne razumem, spovednika vprašam.
- Ko spovednik začne moliti sveto odvezo, obudim še enkrat kesanje in trdni sklep:
Moj Bog! Žal mi je, da sem grešil. Žal mi je zato, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazen; posebno pa mi je žal, ker sem žalil tebe, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden. Trdno sklenem, da te ne bom več žalil. Pomagaj mi po Gospodu našem Jezusu Kristusu. - Amen.
- Po molitvi se pokrižam.
Ko spovednik reče: Hvaljen Jezus,
odgovorim: Vekomaj. Amen.
Molitev po sv. spovedi
Raztrgal si o Bog, grešne vezi – hvala ti večna! Prizanesel si moji duši odpustil si mi grehe, ker ti si Bog usmiljenja. Velika je tvoja dobrota in usmiljenje tvoje je nezmerno! Vernem se tedaj k Tebi, premili Jezus z evangeljskim gobovim, kojega si ozdravil in zahvalim Te, da si tudi mene očistil gob mojih slabosti! Češčeno in hvaljeno bodi tvoje imena vse večne čase! Ti si v resnici Jezus, to je Zveličar, ki nobenega ne zavržeš, temuč vse resnično spokorjene milostno sprejmeš in v število tvojih otrok vpišeš!
O Gospod! Bodi z mano, da ne padem več in se v presnjene padem slabostine povernem. O Gospod! če mi ti v mojih velikih skušnjavah in nevarnostih s svojo milostjo ne pomagaš, se skušnjavam ne bom zamogel dolgo ustavljati: kmalu, kmalu, bojim se, padem zopet v svoje prejšnje grehe. Le če mi ti svojo roko podaš, če boš ti z mano, tedaj vse premagam in nobeden ne bo mogel biti zoper mene.
“Če je Bog z nami,” rekel je kralj David, “kdo bo zoper nas?” Zatorej te ponižno in v imenu Jezusa Kristusa prosim, dodeli mi o Bog! Obilno svoje milosti, da za naprej v dobrem stanoviten ostanem, se vsake grešne priložnosti skerbno ogibljem, čujem in molim, da v skušnjavo ne padem.
Vari me, da ne zajdem v poprejšnje svoje pregrehe, da moj poslednji stan ne bo hujši od prvega; vari me tedaj da se hudobni duh, ki je zdaj iz mojega srca izgnan, sé sedmerimi še hujšimi duhovi v moje srce ne verne. Očistil, umil si me, o Gospod! Pomagaj mi, da več ne grešim, in se mi še kaj hujšega na prigodi.
O Marija, prečista Devica! Narlepši izgled prave stanovitnosti v dobrem: ti si bila zmerom Bogu zvesta, ti si stanovitna ostala na poti prave svetosti: o prosi za me Boga in tvojega ljubeznjivega Sina, da ostanem zvest, stanoviten in trden, se skušnjavam ustavljam, hrabro vojskujem in me tako nobena reč od Boga in od njegove sv. volje ne odverne. To sprosi mi od Boga, o usmiljena, o dobrotljiva, o mogočna mati – Marija Devica!
Amen.
Pokoncilske reforme
Med tradicionalnim in modernim obredom zakramenta sv. pokore obstajajo številne teološke razlike, ki pa se najbolj očitno kažejo v spremembah besed in izrazov, ki jih
uporabljamo v zvezi z tem zakramentom, ter molitev, ki jih med samim obredom molita spovedanec in duhovnik.
Besede in izrazi
- Izraz smrtni greh se nadomešča z izrazom težki ali veliki greh. Beseda smrtni jasno označuje nekaj usodnega ali, kot bi rekli zdravniki, neozdravljivega. Je zdrav opomin na dokončnost odrezanosti od Boga, če se tovrstnih grehov ne spovemo. Besedi težki in veliki te teže nimata.
- Novi koncilski obred spovedi je spremenil ime zakramenta pokore v zakrament sprave. Novo ime je šibkejše, saj je nejasno in nenatančno. Seveda sv. spoved pomeni tudi spravo z Bogom, a le pod pogojem, da se svojih grehov tudi iskreno kesamo.
Molitve
Žal se novo ime, ki so ga po Koncilu nadeli sv. spovedi, odraža tudi v molitvah novega obreda, najbolj v molitvah kesanja, ki jo moli spovedanec, in odveze, ki jo nad njim moli duhovnik.
| Tradicionalni obred | Novi obred |
| Moj Bog! Žal mi je, da sem grešil. Žal mi je zato, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazen; posebno pa mi je žal, ker sem žalil tebe, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden. Trdno sklenem, da te ne bom več žalil. Pomagaj mi po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen. | Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal. Pomagaj mi s svojo milostjo. Amen. |
V tradicionalni molitvi je jasno izraženo, kaj je greh (žalotev Boga) in kaj greh prinese (Božjo kazen). Nova molitev sicer še vedno govori o grehu kot žalitvi Boga, a poleg tega vsebuje veliko bolj ohlapne in dvoumne izraze, kot je poboljšanje, o kazi za greh pa sploh ni govora.
| Tradicionalni obred | Novi obred |
| Usmili se te vsemogočni Bog, odpusti ti grehe in te privedi v večno življenje. Amen. Oproščenje, odvezo in odpuščenje tvojih grehov ti daj vsemogočni in usmiljeni Gospod. Amen. Naš Gospod Jezus Kristus naj te odveže: in jaz te z njegovo oblastjo odvežem vsake vezi izobčenja, odstave in prepovedi, kolikor morem in ti potrebuješ. Potem te jaz odvežem tvojih grehov, v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa, zasluženje blažene Marije Device in vseh svetnikov, karkoli boš storil dobrega in pretrpel hudega, naj ti bo v odpuščenje grehov, povečanje milosti in plačilo večnega življenja. Amen. Jaz te odvežem vseh cerkvenih kazni in grehov, v imenu Očeta in Sina ✠ in Svetega Duha. Amen. | Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina ✠ in Svetega Duha. Amen. |
Najbolj očitna razlika med tema dvema molitvama je gotovo popolno črtanje omembe odveze od cerkvenih kazni (interdikta, suspenza, izobčenja) v novem obredu. Pri spovedi se seveda umaknejo tudi te kazni, če se jih spovedanec iskreno pokesa in če jih ima duhovnik pravico odvezati (nekatera izobčenja so npr. pridržana lokalnemu ordinariju in pa apostolsku sedežu, zato jih navaden duhovnik je more umakniti). Poleg tega opazimo odsotnost omemb priprošnje Preblažene Device Marije in svetnikov, ter njihovega posredovanja pri Bogu za nas, kar je značilno za moderne obrede, tudi za Novus Ordo mašo.
Zanimivosti in posebnosti
- Veljavno mora v skrajni sili spovedati vsak duhovnik ki nima spovedne sposobnosti. Na primer:
- Vsak duhovnik ni nujno tudi spovednik, vsak spovednik pa je duhovnik.
- V primeru smrtne nevarnosti sme spovedati tudi laiziran1 duhovnik
- Odvezo več spokornikom hkrati brez predhodne posamične spovedi ni mogoče dati vsem skupaj, razen: (Kan. 961 – § 1)
- Če grozi smrtna nevarnost in ni dovolj časa, da bi duhovnik ali duhovniki mogli spovedati posamezne spovedance;
- Če je velika sila, kadar namreč zaradi velikega števila spovedancev ni dovolj spovednikov, da bi v ustreznem času pravilno spovedali vsakega posameznika in bi zato spovedanci bili prisiljeni ostati brez lastne krivde dolgo časa brez zakramentalne milosti ali brez obhajila; sila pa ne velja za zadostno, ko samo zaradi velikega števila spovedancev ni mogoče imeti na voljo spovednike, kakor se lahko zgodi ob kaki veliki slovesnosti ali romanju.
- Poleg rimskega papeža imajo kardinali po pravico spovedovati vernike po vsem svetu; prav tako škofje, ki povsod spovedujejo tudi dopustno, razen če bi v posameznem primeru krajevni škof temu ugovarjal. (Kan. 967 § 1)
- Tisti, ki imajo pravico za redno spovedovanje zaradi službe, ali zato, ker jim jo je poveril ordinarij kraja, kjer so inkardinirani, ali kraja, kjer imajo domovališče, lahko to pravico uporabljajo povsod, razen če bi v posameznem primeru krajevni ordinarij temu ugovarjal, veljajo pa predpisi kan. 974, §§ 2 in 3. (Kan. 967 § 2)
- Po samem pravu imajo povsod isto pravico nad člani družbe in drugimi, ki stalno prebivajo v hiši redovne ustanove ali družbe, tisti, ki imajo pravico spovedovati zaradi službe ali zato, ker jim jo je poveril pristojni predstojnik po določbi kan. 968, § 2 in 969, § 2; ti spovedujejo tudi dopustno, razen če bi kak višji predstojnik v posameznem primeru za svoje podrejene temu ugovarjal. (Kan. 967 § 3)
1 Laizacija je prepoved oz. spregled od vseh od vezanosti in funkcij kleriškega stanu (izguba kleriškega stanu). Z laizacijo duhovnik dobi prepoved opravljati vse zakramente in v praksi postane kot laik, čeprav ima še vedno neizbrisno znamenje duhovništva.
