Ob 35. obletnici posvetitev v Ecônu je časopis La Croix 30. junija 2023 objavil članek z naslovom “Bratovščina svetega Pija X., omejen vpliv”.
V nadaljevanju sledi odgovor, ki ga je napisal p. Alain Lorans, FSSPX.
V članku piše: “Bratovščina [Bratovščina svetega Pija X.] FSSPX se obnavlja predvsem iz lastnih vrst z generacijsko reprodukcijo”; “obsojena je na stagnacijo, da si zagotovi preživetje”; “je popolnoma avtonomna ustanova, ki ima v sebi vsa sredstva za preživetje”. Včasih se odločijo za sramežljivo popuščanje: “ostaja majhna aktivna manjšina”, vendar prevladuje splošni vtis o samozadostnem društvu.
Pri tem članku je presenetljivo pomanjkanje zgodovinske in filozofske perspektive. Bralcu je ponujena le sociološka, deskriptivna analiza, ne da bi se pri tem kdajkoli začrtala razlagalna utemeljitev. Omejuje se na vprašanje, kako, ne da bi se vprašal, zakaj.
Kot da bi se bali, da bi ta perspektiva postala globlje spraševanje, predvsem pa bolj sramotno. Kajti predstaviti FSSPX kot samoreproduktivno, nemobilno in popolnoma avtonomno pomeni spremeniti jo v sekto, hkrati pa jo ograditi, da bi se zaščitila pred vsakim nevarno nalezljivim razmislekom.
To pomanjkanje perspektive vodi do gladke, čudovito pomirjujoče analize za privržence koncilskih načel. Nobenega razmisleka o vrtoglavem upadu poklicev ali katastrofalnem propadu verske prakse; niti vrstice o ogromni izgubi vpliva Cerkve danes.
Pravijo, da ima Bratovščina le omejen vpliv, vendar spregovorijo ni niti besede o vse večji izgubi vpliva Cerkve v zadnjih petdesetih letih. Žalosten “razvoj”! Zdi se, da je nojevska pastoralna skrb za strica obvezujoča in ima glavo zakopano v živem pesku “tekočega”, ekumensko-ekološkega učiteljstva.
Če se ne vprašamo, ali ima ta dramatični položaj pomemben delež pri odzivu vernikov in duhovnikov, vezanih na Izročilo, je to enako, kot če jih predstavljamo kot vesoljce, odtrgane od sodobne stvarnosti. To je gotovo pomirjujoče za ljubitelje odprtosti Cerkve do sodobnega sveta, toda ali je tudi res?
Ena od resničnosti, ki je La Croix ne omenja, je, da kritika drugega vatikanskega koncila in njegovih uničujočih učinkov zadnjih 35 let ni bila izključno odgovornost FSSPX. To kritiko danes v različni meri izražajo škofje, duhovniki, akademiki in novinarji, ki se zavedajo doktrinarne, moralne in liturgične krize, do katere je prišlo po koncilu in celo zaradi njega.
Ne morejo si predstavljati, da bo “sinodalna Cerkev”, ki je trenutno v nastajanju – kjer bodo razpravljali o duhovniškem posvečenju poročenih moških in diakonskem posvečenju žensk -, postala najboljša novačica za Tradicijo!
S tem ji [sinodalni Cerkvi] zagotovijo bolj omejen vpliv med verniki in duhovniki, ki si želijo, da ne bi postali člani nevladne organizacije, suženjsko usklajene z biološko razgradljivo ideologijo, ampak da bi ostali katoličani. To je treba storiti ne čez 35 let, ampak leta 2024, po dveh zasedanjih sinode.
Vir: fsspx.news
