Nad Dunajem se zori čudovit dan, ki ga obdaja topla poznopoletna svetloba. Je nedelja, 10. septembra 2023, in tako kot vsako nedeljo zjutraj se iz številnih cerkva v središču mesta oglašajo zvonovi, ki oznanjajo Gospodov dan in vabijo vernike k sveti maši. Le iz zvonika cerkve sredi vladne četrti, naše Minoritenkirche, se ne oglasi noben zvon – tako je že več kot sto let, odkar so novo uliti zvonovi postali žrtev prve svetovne vojne.
A na današnji dan se bo to spremenilo! Danes ne praznujemo le velikega praznika Marijinega imena, ampak tudi dan posvetitve novih zvonov. Po zaslugi velikodušnih dobrotnikov so 17. maja letos v podjetju družine Grassmayr iz Innsbrucka, ki ga vodijo že od leta 1599, ulili nove zvonove ob molitvah, ki jih je v ta namen Cerkev predpisala v rimskem obredniku in jih je nad novimi zvonovi zmolil predstojnik avstrijske province p. Johannes Regele.
Na levi strani Minoritenkirche že nekaj dni stojijo zvonovi, pritrjeni na stojalo, in čakajo na svojo usodo, ko bodo visoko nad strehami mesta oznanjali Božjo slavo. Zdaj je končno napočil čas za to! Dva koroška vernika sta jih dan prej v urah dela predano okrasila, vsak zvon je bil okronan z vencem cvetja. Njegova ekscelenca, škof Alfonso de Galarreta, je prišel na Dunaj posebej za to, da bi posvetil nove zvonove. Ko je v slovesnem sprevodu vstopil v cerkev, ga je v njej pričakalo na stotine vernikov. Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička in kljub številnim dodatnim stolom, so morali mnogi obred spremljati stoje.
Posvetitev zvnonov
Sama posvetitev zvonov je sestavljena iz treh delov: najprej se škof sprehodi okoli zvonov in jih poškropi z blagoslovljeno vodo. Nato med drugim moli naslednjo molitev:
Daj, prosimo te, naj te zvonove, narejene za tvojo sveto Cerkev, posveti Sveti Duh in z njegovim dotikom povabi vernike, da te slavijo. Ko bo njihov zvok dosegel ušesa narodov, naj v njih raste pobožnost njihove vere, daleč naokoli naj se umaknejo vsa sovražnikova preganjanja …
Škof nato mazili zvonove tako, da na vsak zvon nariše štiri križe s sveto krizmo. Nato se ponovno sprehodi okoli zvonov in jih pokadi. Z zadnjo molitvijo, ki prosi, da bi “rosa Svetega Duha” napolnila te zvonove, se slavnostni obred posvetitve zvonov konča.
Sledila je slovesna pontifikalna maša v čast Marijinega imena, ki jo je daroval škof, levita pa sta bila p. Stefan Frey in p. Emmerich Jeindl. Presbiterij asistent je bil predstojnik province p. Johannes Regele, asistenta pri tronu pa sta bila p. Klaus Wilhelm in p. Markus Bayer. V pridigi, ki jo je škof imel v francoščini, prevajal pa jo je p. Frey, je najprej pojasnil pomen zvonov:
Po škofovem posredovanju Bog očisti zvonove in jih blagoslovi, da bi jih posvetil svoji službi, s čimer postanejo Božji dar, po katerem Bog ljudem podeljuje svoje milosti. Naravne in nadnaravne milosti so povezane z zvonjenjem zvonov, tako da po naravni poti odganjajo nevihte, neurja, točo in strele, na duhovni ravni pa nudijo zaščito pred preganjanji, skušnjavami in napadi hudih duhov, ki jih odganjajo iz cerkva in mest. Vabijo duše dobre volje, da pridejo v cerkev k molitvi, predvsem pa k sveti daritvi maše. Zvonjenje zvonov poživlja našo vero, nas podpira v boju za njo in nas spodbuja k javnemu pričevanju,
Praznik Marijinega imena
V drugem delu pridige je škof de Galarreta izpostavil zgodovinski pomen današnjega praznika Marijinega imena. Dejstvo je, da sta veličina in moč Marijinega posredovanja vedno znova zasijali v zgodovini, in tako je tudi v povezavi z današnjim praznikom, ki ga praznujemo v spomin na 12. september leta 1683, ko je bilo krščanstvo rešeno pred največjo nevarnostjo. Ne le Dunaj in Avstrija, temveč ves krščanski Zahod je bil z Marijinim posredovanjem rešen pred napadi nevernikov. Ko se je zdelo, da je grožnja nepremagljiva in položaj brezupen, je takratni papež Inocenc XI. ves krščanski svet pozval k molitvenemu viharju in ljudje so se temu pozivu odzvali. Molitvene procesije so potekale v neštetih krajih Evrope, rožni venec so molili v vseh cerkvah in samostanih ter tako prosili nebesa. Molitve k Materi Božji kot posrednici vseh milosti so bile uslišane, osmanska vojska je bila kljub premoči svojih vojakov poražena in pregnana v beg, potem ko je pred tem prestrašila vso Evropo.
Po Mariji se je ohranila prava vera, je poudaril škof, na Dunaju, v Avstriji in v vsej Evropi! To nam kaže moč tega svetega Marijinega posredovanja. V zaupanju v to njeno pomoč, ki so jo krščanski narodi v preteklih stoletjih že tolikokrat doživeli, moramo tudi mi ne le izpovedovati svojo vero, ampak jo pogumno oznanjati in braniti.
Procesija po središču Dunaja
Po koncu pontifikalne svete maše se je množica ljudi razvrstila na trgu Minoritenplatz. Kip Device Marije, lepo okrašen z belimi lilijami, je na poti skozi gosto naseljeno središče Dunaja ponovno spremljalo na stotine ljudi. Nebo je bilo čudovito modro in čeprav je termometer kazal 30 stopinj, so se mnogi ljudje na poti pridružili procesiji. Nekateri ljudje ob cesti so se prekrižali, ko so zagledali kip Device Marije in duhovnike v prazničnih oblačilih neposredno za njim. Drugi so začudeno in radovedno, a ves čas spoštljivo, gledali udeležence, ki so molili rožni venec in peli duhovne pesmi. Neki moški iz vzhodne Azije je bil tako ganjen, da je celo prosil za dovoljenje za fotografiranje procesije, saj ni želel izpasti nespoštljivo. Tako kot prejšnja leta je tudi to procesijo spremljala glasbena skupina “Original Kaiserjäger” in spremljala petje vernikov.
Posvetitev Mariji
Ob koncu poti skozi mestno središče in to impresivno pričevanje vere se je procesija vrnila v Minoritenkirche. Nato je sledila obnova posvetitve Božji materi Mariji s prošnjo, naj zaradi današnjega novega poganstva vzame v svoje materinske roke usodo Avstrije in narodov nekdanje Avstroogrske monarhije ter naj bo prava Kraljica vladanih in vladajočih. Veliko liturgično praznovanje tega dne se je zaključilo s slavnostnim Te Deum.
Tako kot lani je bilo tudi letos lepo praznovanje oplemeniteno s posebno praznično glasbo. Tudi tokrat je bil prisoten baročni ansambel Hussowitz iz Češke pod vodstvom Patrika Matyáška, ki je izvedel Misso in C a 4 Josefa Puschmanna (1738-1794) ter dela Fr. Maura Haberhauerja, Tomása Luisa de Victorie, Giovannija Pierluigija da Palestrine, Roberta Parsonsa in Francisca Guerrera. Elias Stolz je vodil zbor.
Zaključek blagoslovljenega dneva
Po praznovanju so se vsi udeleženci lahko okrepčali s prigrizkom in pijačo pod arkadami cerkve in na trgu Minoritenplatz. Zaradi visokih poletnih temperatur se vrsta ljudi pred stojnico s slastnim italijanskim sladoledom kar ni hotela umakniti. Odličen praznik se je tako končal s prijetnim druženjem. Zvonovi bodo kmalu preneseni v zvonik Minoritenkirche visoko nad dunajskimi strehami, od koder bodo njihove melodije, upajmo, še dolgo, dolgo donele v hvalo Bogu.
Friedrich Schiller (1759-1805) je v “Pesmi o zvonu” zapisal:
Še vedno bo trajal v poznih dneh
in se bo dotaknila ušes mnogih,
in bo žalovala s trpečimi
in se bo pridružila refrenu predanosti …
Molimo, da bi zvok naših zvonov dosegel ušesa in srca prebivalcev tega mesta, jim pokazal pot k Bogu, njihovemu Stvarniku, in da bi Dunaj nekoč spet lahko imenovali zares katoliško mesto.
V zaključni molitvi ob posvetitvi zvonov je škof izrekel naslednjo molitev iz pontifikala in tudi mi se ji želimo pridružiti s posebno zahvalo Odrešeniku za ta dan, ki je bil tako blagoslovljen:
Kristus, vsemogočni vladar! Milostno pridi na pomoč potrebam svojega ljudstva. Te zvonove popolnoma napolni z roso Svetega Duha, da bo ob njihovem zvoku sovražnik vedno pregnan, krščansko ljudstvo pa povabljeno k veri, sovražna vojska se bo tresla od groze, tvoje zbrano ljudstvo se bo tolažilo v Gospodu; in ko zvok zvonov ugasne v oblakih, naj cerkev varujejo roke angelov, sadovi vernikov, njihov duh in telo naj uživajo večno varstvo, Ti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen!
Vir: fsspx.at
