Francoska škofovska konferenca je objavila podatke o duhovniških posvečenjih: v letu 2023 je 88 novih duhovnikov, leta 2021 pa 130. V sporočilu za javnost francoski škofje zlahka prepoznavajo padec, ki je “del stalnega trenda upadanja poklicev v Cerkvi, ki ga opažamo že 20 let in ki so ga dokumentirali tudi številni sociologi religij”.
Med letoma 2000 in 2010 je bilo na leto približno po sto novih škofijskih duhovnikov. Letos jih je le še 52, k temu pa je treba prišteti še 36 redovnikov. Toda kljub temu prispevku skupna številka 88 novih duhovnikov zares predstavlja padec brez primere.
Za nameček je že leta 1961 četrtletni pregled Nacionalnega centra za poklice eno od svojih številk naslovil: “Najhujša kriza v zadnjih 150 letih!” Od leta 1951 do leta 1960 je namreč število posvečenj škofijskih duhovnikov dramatično upadlo. Cerkev v Franciji je s 1.028 padla na 595 posvečenj na leto.
Jean-Marie Guénois v časniku Le Figaro dne 22. junija komentira posebej zaskrbljujoče številke za letošnje leto:
Če se ta trend potrdi, bi se število škofijskih duhovniških posvečenj v dveh desetletjih zmanjšalo za 50 %. To je nezaslišano, četudi moramo počakati na potrditev trajnosti takšne napovedi. Vendar pa je verjetna, saj so vpisi vse redkejši.
V Lillu in Bordeauxu so pred kratkim zaprli pomembna semenišča. Za duhovniški poklic je potrebnih sedem let usposabljanja, pri čemer se izgubi vsak drugi kandidat. Pariška škofija se je že začela tresti: septembra 2022 so se za prvi letnik semenišča javili le štirje kandidati. In le pet duhovnikov bo posvečenih 24. junija letos v cerkvi Saint-Sulpice v Parizu. Leta 2022 jih je bilo 10, leta 2021 pa 12.
In še za pojasnilo:
Ta kriza poklicev ni samo francoska, ampak tudi evropska. Zelo opazna je tudi na Poljskem, pa tudi v Italiji, kar začenja skrbeti Vatikan. Severni Ameriki ni prizaneseno, prav tako ne Južni Ameriki.
Tudi v Švici Inštitut za pastoralno sociologijo (IPS), ki ga je 24. junija povzel portal cath.ch, ugotavlja:
Od leta 1950 se je število škofijskih duhovnikov s stalnim prebivališčem v Švici zmanjšalo za polovico, samo od preloma stoletja se je zmanjšalo za četrtino, vendar so razlike med škofijami opazne.
Upad je bil še posebej izrazit v škofijah St. Gallen, Basel, Sion in Lozana-Ženeva-Fribourg, medtem ko je bil v škofijah Chur in Lugano manj izrazit, zlasti v zadnjih dveh desetletjih. Leta 1950 je bilo v švicarskih škofijah 2.986 duhovnikov. Leta 2022 pa jih je bilo 1.294.
Po oceni IPS se bo:
… število škofijskih duhovnikov še naprej zmanjševalo v vseh škofijah, vendar s precejšnjimi razlikami. Leta 2029 naj bi bilo v švicarski škofiji komaj še več kot 900 duhovnikov, kar je še za tretjino manj kot danes. Škofiji Basel in St. Gallen bosta zaradi občutnega staranja duhovnikov in pomanjkanja duhovniških posvečenj doživeli nadpovprečno velik upad, kar se je že zgodilo v zadnjih desetletjih.
To vrtoglavo zmanjšanje števila duhovnikov vodi v zlorabe, ki jih naslednja sinoda o sinodalnosti zelo verjetno ne bo sankcionirala in jih bo morda celo odobrila. Da bi nadomestili pomanjkanje duhovnikov, se v Švici ne bodo obotavljali poklicati laike. V La Nuova Bussola Quotidiana z dne 16. junija 2023 Luisella Scrosati piše, da je v kantonu Basel zdaj nekaj običajnega, da laiki opravljajo duhovniške naloge: pridigajo, vodijo bogoslužje Božje besede, ki popolnoma nadomeščajo maše, krščujejo in prisostvujejo zakonskim zvezam.
V luči takšnih zlorab, je združenje vernikov Vera Fides pod vodstvom novinarja Davorja Novakovića na Dikasterij za bogoslužje in disciplino zakramentov, ki mu predseduje grobar tridentinske maše, kardinal Arthur Roche, poslalo dubium. Ta dubium tvega enako usodo kot dubium iz leta 2016, ki so ga štirje kardinali naslovili na papeža Frančiška glede spodbude Amoris laetitia, s katero je bilo za ločene in civilno ponovno poročene osebe odobreno obhajilo za vsak primer posebej. Dva od pošiljateljev sta medtem že umrla, dva preživela pa še vedno čakata na rimski odgovor.
Kljub vsemu so podpisniki tega dubiuma dikasteriju za bogoslužje zapisali, da zlorabe niso občasne, da so postale ne le pravilo, ampak povsem institucionaliziran sistem:
Laične teologe imenujejo škofje za vodje župnij, kar ni v skladu s kanonskim pravom. To jim daje možnost, da v župnijah pridigajo med mašo ali da mašo popolnoma odpravijo in jo nadomestijo z bogoslužji besede.
In nadaljuje:
Najbolj prizadete škofije so Basel, Chur in St. Gallen. Prvo si je za zgled vzela celo nemška sinodalna pot, kjer trenutno razpravljajo o “zahtevah, ki so v baselski škofiji v praksi že deset let”.
V Baslu laični teologi pridigajo, krščujejo in obhajajo poroke, istospolne pare pa se blagoslavlja, od tod ta neizprosna posledica, na katero opozarja Vera Fides:
Vse to je povzročilo ogromno izgubo vere v tej škofiji in veliko ljudi je zapustilo Cerkev.” Skoraj polovica župnij v baselski škofiji nima več nedeljske maše, ampak le bogoslužje besede z delitvijo obhajila.
Te resničnosti lahko prezremo, kot je to 30. junija 2023 storil La Croix, in predstavimo odziv duhovnikov in vernikov, ki so vezani na Izročilo, kot boj v zaledju, vendar pa te resničnosti kljub temu ostajajo.
Vir: fsspx.news
