Ali je sveta maša daritev ali obed?

Predstavljamo vam 62 razlogov, zakaj nam naša vest narekuje, naj ne prisostvujemo pri novi maši (poznani tudi kot maša Pavla VI. ali Novus Ordo oz. novi obred), ne glede na to, ali se obhaja v narodnem jeziku ali v latinščini, ne glede na to, ali je duhovnik, ki jo daruje, obrnjen proti ljudstvu ali proti tabernaklju. Iz teh istih razlogov se oklepamo tradicionalne maše (poznane tudi kot tridentinska maša, stara latinska maša, maša sv. Pija V. ali maša vseh časov). Avtorji teh razlogov so duhovniki škofije Campos v Braziliji. Vsi citati, ki jim sledi zvezdica “*”, so iz pisma kardinalov A. Ottavianija in A. Baccija papežu Pavlu VI. z dne 25. septembra 1969, ki mu je bila priložena “Kratka kritična študija Novus Ordo Missae”.

---

1. Ker nova maša ni nedvoumna izpoved katoliške vere (kar tradicionalna maša je), ampak je dvoumna in pol protestantska. Ker torej velja, da molimo tako, kot verujemo, iz tega sledi, da z novo mašo ne moremo moliti kot protestanti in še vedno verovati kot katoličani!
2. Ker spremembe niso bile le neznatne, ampak se dejansko “nanašajo na temeljno prenovo … popolno preobrazbo … novo stvaritev”. (Msgr. A. Bugnini, soavtor nove maše)
3. Ker nas nova maša napeljuje k razmišljanju, “da je resnice … mogoče spremeniti ali prezreti brez nezvestobe tistemu svetemu zakladu nauka, na katerega je katoliška vera za vedno vezana”. *
4. Ker nova maša predstavlja “presenetljiv odmik od katoliške teologije sv. maše, kot je bila definirana na XXII. zasedanju tridentinskega koncila”, ki je z določitvijo “kanonov” zagotovil “nepremostljivo oviro za vsako herezijo proti celovitosti skrivnosti”. *
5. Razlika med mašama namreč ni zgolj v podrobnostih ali spremembi obreda, kajti “vsega, kar ima trajno vrednost, je [v novi maši] zelo malo, če sploh kaj”. *
6. Ker so “nedavne reforme nazorno pokazale, da nove spremembe v liturgiji ne morejo povzročiti drugega kot popolno zmedenost vernikov, ki že kažejo znake zaskrbljenosti in zmanjšanja vere”. *
7. Ker nas v časih zmede, v katerih sedaj živimo, vodijo besede našega Gospoda: “Po njihovih sadovih jih boste spoznali.” Primeri sadov nove maše so, da se je v ZDA udeležba pri nedeljski maši zmanjšala za 30% (Vir: NY Times 24. 5 1975), v Franciji za 43% (Vir: kardinal Marty), na Nizozemskem za 50% (Vir: NY Times 5. 1. 1976).
8. Ker je tudi “med najboljšimi duhovniki praktični rezultat (nove maše) mučna kriza vesti”. *
9. Ker se je v manj kot sedmih letih po uvedbi nove maše število duhovnikov na svetu zmanjšalo s 413.438 na 243.307 – za skoraj za 50%! (Statistika Svetega sedeža)
10. Ker se nam “pastoralni razlogi, navedeni v podporo tako resnemu prelomu s tradicijo … ne zdijo zadostni”. *
11. Ker nova maša ne izraža vere v resnično navzočnost našega Gospoda – tradicionalna maša jo izraža nedvoumno.
12. Ker nova maša zamenjuje resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji z njegovo skrivnostno navzočnostjo med nami (približek protestantskega nauka).
13. Ker nova maša zabriše tisto, kar bi moralo biti jasna razlika med hierarhičnim duhovništvom in splošnim duhovništvom ljudstva (kot protestantizem).
14. Ker nova maša podpira heretično teorijo, da je vera ljudstva in ne besede duhovnika tista, zaradi katere je Kristus navzoč v Evharistiji.
15. Ker iz vključitve luteranskih “prošenj za vse potrebe” v novo mašo sledi uveljavitev protestantske zmote, da so vsi ljudje duhovniki.
16. Ker nova maša odpravlja duhovnikov samostojni Confiteor (kesanje), saj ga sedaj on moli skupaj z ljudstvom in tako spodbuja Lutrovo zavračanje katoliškega nauka, da je duhovnik sodnik, priča in priprošnjik pri Bogu.
17. Ker nas nova maša napeljuje k prepričanju, da verniki morejo somaševati z duhovnikom – kar je v nasprotju s katoliško teologijo!

18. Ker je pri sestavljanju nove maše sodelovalo šest protestantskih pastorjev: A. Raymond George, Ronald Jasper, Massey Shepherd Friedrich Künneth, Eugene Brand in Max Thurian.

19. Ker so izumitelji nove maše, tako kot Luter, odpravili ofertorij (darovanje) – saj je zelo jasno izražal žrtveni, spravni značaj maše – in ga skrčili na preprosto “pripravljanje darov” (v spodnji razpredelnici je na levi strani tradicionalno darovanje, na desni pa moderno “pripravljanje darov”).

Sprejmi, sveti Oče, vsemogočni, večni Bog, ta brezmadežni dar (lat. hostia), ki ga jaz, tvoj nevredni služabnik, darujem tebi, svojemu živemu in pravemu Bogu, za svoje brezštevilne grehe, žalitve in malomarnosti, in za vse okrog stoječe, pa tudi za vse verne kristjane, žive in umrle, da bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen.	Hvaljen Bog, Gospod vesolja. Po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh, tebi ga prinašamo: sad zemlje in dela človeških rok, naj nam postane kruh življenja. Bogu čast in hvala vekomaj.
O Bog, ki si dostojanstvo človeške narave čudovito ustvaril in še čudoviteje prenovil, daj nam po skrivnosti te vode in tega vina, da bomo deležni Božje narave njega, ki je postal deležen naše človeške narave, Jezusa Kristusa, tvojega Sina, našega Gospoda, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha Bog na vse veke vekov. Amen.	Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni božje narave Kristusa,ki je postal deležen naše človeške narave.
Darujemo ti, Gospod, kelih zveličanja in prosimo tvoje usmiljenje, naj se s prijetnim vonjem dvigne pred tvoje Božje veličastvo v naše in vsega sveta zveličanje. Amen.	Hvaljen Bog, Gospod vesolja. Po tvoji dobroti smo prejeli to vino, tebi ga prinašamo: sad trte in dela človeških rok, naj nam postane duhovna pijača. Bogu čast in hvala vekomaj.
Pridi, Posvečevalec, vsemogočni večni Bog, in blagoslovi to daritev, pripravljeno tvojemu svetemu imenu.
V duhu ponižnosti in s skesanim srcem naj bomo sprejeti pri tebi, Gospod, in naj bo danes naša daritev pred teboj takšna, da ti bo ugajala, Gospod Bog.	Gospod Bog, sprejmi nas ponižne in skesane, in naj ti ugaja danes naša daritev.
Umil si bom roke med nedolžnimi in stal bom pri tvojem oltarju, Gospod. Da bom pel hvalnico in oznanjal vsa tvoja čudovita dela. Gospod, vzljubil sem lepoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva tvoje veličastvo. Ne pogubi z grešniki moje duše, o Bog, in s krvoželjnimi mojega življenja. V njih rokah je hudobija, njih desnica je polna podkupnine. Jaz pa hodim v nedolžnosti; reši me in usmili se me. Že stoji moja noga na ravni poti, v zborih te bom hvalil, Gospod. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.	Izmij, Gospod, mojo krivdo in očisti me grehov.
Sprejmi, sveta Trojica, to daritev, ki ti jo darujemo v spomin trpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, našega Gospoda, v čast blažene Marije, vedno Device, blaženega Janeza Krstnika, svetih apostolov Petra in Pavla in teh (katerih svetinje so tukaj v oltarju) in vseh svetnikov. Naj bo njim v čast, nam pa v zveličanje, in prosijo naj v nebesih za nas oni, katerih spomin obhajamo na zemlji. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

20. Katoliška teologija je bila iz nove maše odstranjena v tolikšni meri, da sedaj protestanti brez težav uporabljajo novi misal, čeprav ohranjajo svoj odpor do prave rimskokatoliške Cerkve. Protestantski pastor Thurian (soustvarjalec “projekta nova maša”) je dejal, da bo sad nove maše “morda ta, da bodo nekatoliške skupnosti začele obhajati Gospodovo večerjo z uporabo istih molitev kot katoliška Cerkev”. (Vir: La Croix, 30. 4. 1969).
21. Dejstvo, da se posvetilne besede pri novi maši molijo glasno, nakazuje, da gre le za spomin in ne za pravo daritev (protestantska teza).
22. Ker nas nova maša zaradi hudih opustitev napeljuje na misel, da gre le za obed (protestantski nauk) in ne za žrtev za odpuščanje grehov (katoliški nauk).
23. Ker spremembe, kot so: miza namesto oltarja; maševanje proti ljudem namesto proti tabernaklju; obhajilo na roke itd. poudarjajo protestantski nauk (npr. maša je le jed; duhovnik je le predsednik zbora; evharistija ni Telo, Kri, Duša in Božanstvo Jezusa Kristusa, ampak le kos kruha itd.).
24. Protestanti so namreč sami dejali, da so “nove katoliške evharistične molitve opustile napačno dojemanje žrtve, darovane Bogu”. (Vir: La Croix, 12. 10. 1969)
25. Ker smo postavljeni pred dilemo: ali se bomo protestantizirali z novo mašo ali pa bomo ohranili svojo katoliško vero z zvestim darovanjem tradicionalne maše – “maše vseh časov”.
26. Ker je bila nova maša narejena v skladu s protestantsko opredelitvijo maše: “Gospodova večerja ali maša je sveta sinaksa ali zbor Božjega ljudstva, ki se pod vodstvom duhovnika zbere, da bi obhajalo Gospodov spomin.” (Vir: Odstavek 7 uvoda v novi misal, 4. 6. 1969)
27. Nova maša se namreč z dvoumnostjo pretvarja, da je všečna katoličanom, hkrati pa je všečna protestantom; zato je “dvolična” in žaljiva za Boga, ki sovraži vsakršno hinavščino: “Prekleti naj bodo … dvoličneži, ker uničujejo mir mnogih.” (Sirah 28, 13)
28. Ker so bile čudovite, poznane katoliške pesmi, ki so stoletja navdihovale ljudi, zavržene in nadomeščene z novimi pesmimi, ki so močno protestantske, kar je še poglobilo že tako jasen vtis, da se človek ne udeležuje več katoliškega bogoslužja.
29. Nova maša namreč vsebuje dvoumnosti, ki so prikrito naklonjene krivoverstvu, kar je bolj nevarno, kot če bi bila jasno heretična, saj je polovično krivoverstvo tudi polovično podobno resnici!
30. Ker ima Kristus samo eno Nevesto, katoliško Cerkev, in njeno bogoslužje ne more služiti tudi religijam, ki so z njo v nasprotju.

31. Ker nova maša sledi obliki Cranmerjeve heretične anglikanske maše, metode, ki se uporabljajo za njeno promocijo, pa natančno sledijo metodam angleških heretikov.
32. Sveta mati Cerkev je kanonizirala številne angleške mučence, ki so bili umorjeni, ker niso hoteli sodelovati pri maši, kakršna je nova maša!

33. Ker so protestanti, ki se spreobračajo v katolištvo, ogorčeni, ko vidijo, da je nova maša enaka tisti, ki so se je udeleževali kot protestanti. Eden od njih, Julien Green, se sprašuje: “Zakaj smo se spreobrnili?”.
34. Ker statistični podatki kažejo velik upad spreobrnjenj v katolištvo po uvedbi nove maše. Število spreobrnjenj, ki je v ZDA znašalo do 100.000 na leto, se je zmanjšalo na manj kot 10.000! Poleg tega je število ljudi, ki zapuščajo Cerkev, veliko večje od števila tistih, ki prihajajo v Cerkev.
35. Tradicionalna maša je izoblikovala veliko svetnikov. “Nešteto svetnikov se je z njo obilno napajalo s primerno pobožnostjo do Boga …” (Papež Pavel VI., Apostolska konstitucija Missale Romanum)
36. Ker je narava nove maše takšna, da omogoča profanacijo svete Evharistije, se to dogaja tako pogosto, da s tradicionalno mašo v tem oziru ne more biti nobene primerjave.
37. Ker nova maša kljub videzu posreduje novo vero in ne katoliške vere. Prinaša modernizem in sledi natanko taktiki modernizma, saj uporablja nejasno terminologijo, da bi namigovala na in širila zmoto.
38. Ker nova maša z uvajanjem izbirnih delov spodkopava enotnost liturgije, saj lahko vsak duhovnik pod pretvezo ustvarjalnosti odstopa od obreda po lastni želji. Zato je neizogiben nered, ki ga spremlja nespoštovanje.
39. Ker mnogi dobri katoliški teologi, kanonisti in duhovniki ne sprejemajo nove maše in zatrjujejo, da je ne morejo obhajati z mirno vestjo.
40. Ker je nova maša odpravila stvari, kot so: pokleki (ostali so le trije), očiščenje duhovnikovih prstov v kelihu, zaščita pred vsakim profanim stikom duhovnikovih prstov po posvetitvi, sveti oltarni kamen in relikvije, trije oltarni prti (sedaj uporabljajo le enega), kar “zgolj poudarja implicitno zavračanje vere v dogmo o resnični navzočnosti”. *
41. Ker je tradicionalno mašo, ki so jo obogatila in zorela stoletja svetega izročila, kodificiral (ne izumil) papež Pij V., ki je bil svetnik, medtem ko je novo mašo umetno ustvarilo šest protestantskih duhovnikov in prostozidar 33. stopnje, to je msgr. A. Bugnini, ki je bil kasneje zaradi svojih povezav s prostozidarstvom izgnan iz Vatikana.
42. Ker so napake nove maše, ki so poudarjene v njenih prevodih, navzoče celo v izvirnem latinskem besedilu nove maše.
43. Ker nas nova maša s svojo dvoumnostjo in ohlapnostjo izpostavlja Božji jezi, saj omogoča tveganje neveljavnih posvetitev: “Ali bodo duhovniki bližnje prihodnosti, ki niso bili deležni tradicionalne formacije in se zanašajo na Novus Ordo Missae z namenom, da ‘delajo to, kar dela Cerkev’, veljavno posvečevali? O tem lahko dvomimo!” *
44. Ker ukinitev tradicionalne maše spominja na prerokbo iz Danijelove knjige: “Vojska mu je bila dana zoper nenehno daritev v pregrehi.” (Dan 8,12). Spominja tudi na opažanje svetega Alfonza Ligvorija, da je maša najboljša in najlepša stvar, ki obstaja v Cerkvi na tem svetu, zato nam jo je hudič s pomočjo heretikov vedno skušal odvzeti.
45. Ker sta v krajih, kjer se ohranja tradicionalna maša, vera in gorečnost ljudi večji. Tam, kjer vlada nova maša, pa je ravno obratno (Vir: Poročilo o maši, škofija Campos, ROMA, Buenos Aires št. 69, avgust 1981).
46. Kajti skupaj z novo mašo gredo tudi novi katekizem, nova morala, nove molitve, nov Zakonik cerkvenega prava, nov koledar, – z eno besedo, nova cerkev, popolna revolucija od stare. “Liturgična reforma … ne slepite se, tu se začne revolucija.” (Msgr. Dwyer, nadškof Birminghama, tiskovni predstavnik škofovske sinode)
47. Ker notranja lepota tradicionalne maše sama po sebi privlači duše; medtem ko mora nova maša, ki nima lastne privlačnosti, izumljati novosti in norčije, da bi pritegnila ljudi.
48. Ker nova maša uteleša številne zmote, ki jih je obsodil papež sveti Pij V. na tridentinskem koncilu (maša v celoti v domačem jeziku, besede posvetitve izrečene na glas… glej obsodbo janzenistične sinode v Pistoii) in zmote, ki jih je obsodil papež Pij XII. (npr. oltar v obliki mize, glej okrožnico Mediator Dei).
49. Ker nova maša poskuša katoliško Cerkev preoblikovati v novo, ekumensko cerkev, ki bi vključevala vse ideologije in vse religije – pravo in napačno, resnico in zmoto – to je cilj, o katerem so dolgo sanjali sovražniki katoliške Cerkve.
50. Ker nova maša s tem, ko je odstranila pozdrave in zadnji blagoslov pri maši brez ljudstva, kaže na zanikanje in nevero v dogmo o občestvu svetih.
51. Ker sta oltar in tabernakelj zdaj ločena, kar pomeni ločitev med Kristusom v Njegovi duhovniški in žrtveni daritvi na oltarju in Kristusom v Njegovi resnični navzočnosti v tabernaklju, “dvema stvarema, ki morata po svoji naravi ostati skupaj”. (Pij XII.)
52. Ker nova maša ne predstavlja več vertikalnega bogoslužja med Bogom in človekom, temveč horizontalno bogoslužje med človekom in človekom.
53. Ker nova maša, čeprav se zdi, da je v skladu z določili Drugega vatikanskega koncila, v resnici nasprotuje njegovim navodilom, saj je sam Koncil izjavil, da želi ohraniti in spodbujati tradicionalni obred.
54. Ker tradicionalna latinska maša papeža svetega Pija V. ni bila nikoli cerkvenopravno razveljavljena in zato ostaja pravi obred Rimskokatoliške cerkve, s katerim morejo verniki izpolniti svojo nedeljsko dolžnost.
55. Ker je sveti papež Pij V. podelil večni spregled, veljaven “za vedno”, za svobodno in zakonito obhajanje tradicionalne maše, brez pomislekov vesti, kazni, obsodbe ali cenzure (papeška bula Quo Primum).
56. Papež Pavel VI. je namreč ob razglasitvi nove maše sam izjavil. “Obred … sam po sebi ni dogmatična definicija…” (19. 11. 1969)
57. er je papež Pavel VI. na vprašanje angleškega kardinala Heenana, ali ukinja ali prepoveduje tridentinsko mašo, odgovoril : “Naš namen ni popolnoma prepovedati tridentinsko mašo.”
58. Ker “v molitvi Libera Nos v novi maši niso več omenjeni Devica Marija, apostoli in vsi svetniki; njene in njihove priprošnje tako ni več mogoče prositi niti v času nevarnosti.” * (primerjava obeh molitev spodaj).

Reši nas, prosimo, Gospod, vsega hudega, preteklega, sedanjega in prihodnjega, in po priprošnji blažene in slavne vedno Device Božje Porodnice Marije, svojih blaženih apostolov Petra in Pavla ter Andreja in vseh svetnikov daj milostno mir v naših dneh, da bomo po tvojem usmiljenju vedno brez greha in varni pred vsakim nemirom.

Reši nas vsega hudega, vsemogočni Oče, podari nam mir v naših dneh. Usmiljeno pomagaj, da se bomo varovali greha in bomo varni pred vsakim nemirom, ko polni blaženega upanja pričakujemo prihod našega Odrešenika Jezusa Kristusa.

59. Ker “v nobeni od treh novih evharističnih molitev (nove maše) ni omenjeno … trpljenje umrlih, v nobeni ni omenjena možnost posebnega spomina, kar spodkopava vero v odrešenjsko naravo žrtve.” *
60. Ker priznavamo vrhovno oblast svetega očeta v njegovem vesoljnem upravljanju svete matere Cerkve, vendar vemo, da nam niti ta oblast ne more vsiliti prakse, ki je tako jasno proti veri: maše, ki je dvoumna in naklonjena krivoverstvu ter zato neprijetna Bogu.
61. Kajti, kot je zapisano na I. vatikanskem koncilu, “Sveti Duh ni bil obljubljen Petrovim naslednikom, da bi po njegovem razodetju ustvarjali nove nauke, ampak da bi z njegovo pomočjo nedotakljivo ohranjali in zvesto razlagali razodetje ali depozit vere, ki so ga posredovali apostoli”.
62. Kajti kriva vera ali karkoli, kar očitno podpira krivo vero, ne more biti predmet poslušnosti. Poslušnost je v službi vere in ne vera v službi poslušnosti! V tem zgornjem primeru torej “je treba ubogati Boga pred ljudmi”. (Apd 5,29)