Zornice (rorate, svitnice) so ena najlepših liturgičnih tradicij, ki izhajajo iz naših dežel in se je dandanes uveljavile po celem svetu. Z njimi na poseben način preživljamo advent in se pripravljamo na Božič. V Kapeli svete Družine na Verdu se bodo zornične svete maše darovale vsako adventno soboto ob 7.00 zjutraj. Toplo vabljeni, da obiščete našo kapelo na Verdu in izkusite to starodavno pobožnost na čast Preblaženi Devici Mariji.
Kaj je bistvo zornice? To je posebna votivna maša (maša po želji) na čast Devici Mariji, ki se obhaja v adventu, in je vključena v vsak Missale Romanum, vendar je dejansko namenjena le sobotam. Zaradi posebnih rimskih privilegijev pa so posamezne škofije ali države že stoletja deležne zelo posebnih privilegijev. Na primer privilegij Kongregacije za obrede iz leta 1871 v škofiji Linz dovoljuje, da se zornična maša lahko daruje kot missa cantata (peta maša) ali kot missa lecta (brana maša), če ni pevcev, vse dni v adventu, tudi ob nedeljah. Izjema je praznik Brezmadežnega spočetja, ko je potrebno uporabiti praznični mašni obrazec. Podobne privilegije imajo številne škofije in verski redovi, mnogi od njih izvirajo iz obdobja katoliške prenove po tridentinskem koncilu.
Rosite nebesa Pravičnega!
Posebna značilnost zornične maše je uvodni verz iz knjige preroka Izaija 45,8: “Rorate caeli, desuper, et nubes pluant justum – Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki naj deže Pravičnega.” Druga posebnost je, da se obhaja zgodaj zjutraj – in do koncila samo zgodaj zjutraj – pred sončnim vzhodom in v soju sveč. Tradicionalno so se zornice skoraj povsod darovale ob 6. uri zjutraj. Stari duhovniki še vedno pripovedujejo o veliki slovesnosti tudi v majhnih vaseh, kjer je cerkveni zbor vsak dan zgodaj zjutraj pel peto sveto mašo. Nočna tema in luči na čudovit način simbolizirajo adventne misli: človeški rod v temi in ob luči svetilk kot Devica Marija čaka na svojega Odrešenika. Čakamo na vzhajajoče sonce, Jezusa Kristusa, na svetlo sijočo luč velike svete noči.
Začetki zorničnih maš segajo vsaj v srednji vek, verjetno pa še dlje v preteklost. Liturgično so zornice votivne maše v čast blaženi Devici Mariji. Evangelij pripoveduje o Gospodovem oznanjenju Mariji po nadangelu Gabrielu. Zornice, znane tudi kot “angelski oficij”, so prvotno obhajali ob sobotah, kar je še danes navedeno v rubrikah Missale Romanum.
Izvor v bavarsko-avstrijski regiji
V literaturi se kot najstarejši dokaz zornic večkrat omenja 15. stoletje in nemške alpske države. Zornice so bile zlasti na bavarsko-avstrijskem območju, pa tudi v slovanskih deželah, zelo priljubljene tako v preteklosti kot tudi danes. Je pa ta tradicija v nemško govorečem svetu veliko starejša, kot navajajo nekateri viri. Že v adventu leta 1362 so v katedrali v Halberstadtu, kjer je bil takrat sedež škofije, vsako jutro obhajali zornice. Ker so vsakodnevna praznovanja “novejšega” datuma in se zdi, da je bila v Halberstadtu v tistem času že ustaljena praksa, je mogoče domnevati, da so se razvila veliko prej.
Do liturgične reforme je bilo obhajanje zornic pred izpostavljenim Najsvetejšim zakramentom del posebne tradicije alpskih pokrajin. Na Tirolskem, v Salzburgu in na Koroškem lahko še pred nekaj desetletji najdemo številne primere. Na splošno so se ljudske “blagoslovne maše” v Avstriji ohranile vse do liturgične reforme po koncilu, čeprav so jih jožefinizem in pozneje liturgično gibanje ter hiperliturgisti želeli ukiniti.
Vir: fsspx.at
