Po več opozorilih iz Rima glede ustanovitve Sinodalnega Sveta – zlasti nacionalnega -, ki bi vključeval škofe in laike in bi tako imel možnost odločanja skupaj s škofi, je rimska Kurija Nemški škofovski konferenci (DBK) pravkar izrekla strogo opozorilo pred vsakim poskusom nadaljevanja v tej smeri.
Kratka zgodovina tega vprašanja
V dokumentu z naslovom “Trajnostna krepitev sinodalnosti: Sinodalni Svet za katoliško Cerkev v Nemčiji“, ki je bil sprejet 10. septembra 2022 na četrti skupščini sinodalne poti, je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi “Sinodalnega Sveta”.
Ta je opisan kot “svetovalno in odločevalno telo”, ki “svetuje o pomembnih dogodkih v Cerkvi in družbi ter sprejema temeljne odločitve nad škofijskega pomena (v smislu, da je nad odločitvami posameznih škofij, op. prev.) o pastoralnem načrtovanju, prihodnjih perspektivah in proračunskih vprašanjih Cerkve, o katerih se ne odloča na ravni škofij”.
Rim je takšen svet že večkrat zavrnil: Kurija med obiskom nemških škofov ad limina novembra 2022, nato v pismu treh kardinalov 16. januarja 2023, naslovljenem na nemški episkopat, apostolski nuncij v Nemčiji ob srečanju nemškega episkopata v Fuldi v začetku septembra 2023 in v pismu – zasebnem – samega Frančiška novembra lani.
Organ, odgovoren za ustanovitev tega sveta, je Sinodalni Odbor, ki ga predvidevajo besedila Sinodalne Poti za izvajanje sinodalnih sklepov. Kljub nekaterim peripetijam, povezanimi z zavrnitvijo financiranja s strani štirih škofov, je ta odbor v procesu nastajanja, o njegovem statutu pa naj bi razpravljali na spomladanskem srečanju nemških škofov, ki naj bi potekalo od 19. do 22. februarja.
Pismo kardinalov
Kardinali Pietro Parolin, Državni tajnik, Manuel Fernández, prefekt Dikasterija za nauk vere, in Robert Prevost, prefekt Dikasterija za škofe, v pismu z dne 16. februarja 2024, naslovljenem na nemške škofe, opozarjajo nemški episkopat in prosijo, naj se o statutu sinodalnega odbora na tem srečanju ne glasuje.
Preučitev premislekov tega pisma ni nezanimiva. Kardinali najprej izpostavijo “že začeti dialog”, preden se bo nadaljeval v bližnji prihodnosti. Nato ugotavljajo, da statut odbora “kot prvo nalogo pričakuje ustanovitev Sinodalnega Sveta”.
Vendar “tak organ ni predviden v veljavnem kanonskem pravu in odločitev DBK o tej temi bi bila neveljavna – s posledičnimi pravnimi posledicami”. Poleg tega DBK ni pristojna za potrditev tega statuta: “prav tako ne more. 455 CIC niti 8. člen statuta DBK ne dajeta podlage v tem smislu, Sveti sedež pa ni dal nobenega pooblastila – nasprotno.”
In končno, “ker DBK ne more delovati kot pravna oseba na posvetnem področju, bi lahko to odgovornost za sinodalni odbor kvečjemu prevzela prek Združenja nemških škofij (VDD). Kljub temu potrebna soglasna odločitev glede sinodalnega odbora ni bila sprejeta”, in sicer zaradi zavrnitve štirih zgoraj omenjenih škofov.
Besedilo opozarja na razprave ob obisku ad limina in na pismo z dne 16. januarja 2023, v katerem so izrecno zahtevali, “da se ne nadaljuje z ustanavljanjem takšnega sveta”. Odobritev statuta bi bila v nasprotju “z navodili” Svetega sedeža. Za lanski oktober pa je bilo organizirano srečanje za “poglobitev eklezioloških vprašanj, ki jih obravnava Sinodalna Pot”.
Trije kardinali zaključujejo: “Če bi bil statut Sinodalnega Odbora sprejet pred tem srečanjem, bi se pojavilo vprašanje o pomenu tega srečanja in na splošno o potekajočem procesu dialoga,” je navedeno v pismu.
Odzivi v Nemčiji
Na strani nemških škofov za zdaj še ni bilo uradnega odziva. Kljub temu je bilo glasovanje o statutu sinodalnega odbora umaknjeno z dnevnega reda plenarnega zbora škofov v Augsburgu. To je v soboto, 17. februarja, zvečer potrdil tiskovni predstavnik škofovske konference Matthias Kopp, ki ga je zaslišala KNA.
Na strani Osrednjega Odbora nemških katoličanov (ZdK) je čas za ogorčenje in upor. Ne smemo pozabiti, da je ZdK delničar v Sinodalni Poti, katere gonilna sila je bil skupaj z DBK. Od škofov zahtevajo, naj nadaljujejo projekt reforme Sinodalne Poti, in to kljub vsem znamenjem, da je treba prenehati, ki jih pošilja Rim.
“Katoliška Cerkev v Nemčiji ne bo imela druge priložnosti, če bo zdaj ustavila Sinodalno pot,” je v nedeljo opozorila predsednica ZdK Irme Stetter-Karp. Razjezilo jo je dejstvo, da je Rim nemško škofovsko konferenco “skoraj po hitri pošti” zaprosil, naj ne glasuje o statutu sinodalnega odbora in naj najprej počaka na razprave v Rimu.
Protislovno je, da Rim spodbuja sinodalni proces – na primer s svetovno sinodo -, nato pa nemško reformno pot “nenadoma ustavi”, je dodal podpredsednik ZdK Thomas Söding:
Delujem na predpostavki, da nemški škofje zanesljivo vztrajajo pri svojih odločitvah. Pričakujemo hitro odločitev, ratifikacijo statuta in konstruktivno nadaljevanje dela na Sinodalni Poti. Nemški škofje morajo v dialogu z Rimom dati razumeti nujnost nadaljevanja dela.
ZdK je poudarila, da so to tisti škofje, ki so leta 2019 ob soočanju s krizo zaupanja v Cerkev prosili laike, naj skupaj z njimi začnejo Sinodalno Pot. Poleg tega so škofje s potrebno dvotretjinsko večino potrdili ustanovitev Sinodalnega Odbora. Stetter-Karp je dodal:
Pričakujemo, da Rim ne bo spodkopal dobrega sodelovanja med nemškimi škofi in predstavništvom laikov, ampak ga bo cenil in dojemal kot vir.
ZdK se v eni točki ne moti: jasna in odločna prepoved Rima prihaja prepozno – prepozno? – in škoda bo velika. Ustavitev hitrega vlaka bo povzročila iztirjenje – s kakšnimi posledicami za Cerkev v Nemčiji?
Vir: fsspx.news
