Najsvetejši zakrament in praznik Corpus Christi

S slovesnostjo ob prazniku Presvetega Rešnjega Telesa nas Sveta Cerkev vabi k poglobljenemu razmisleku o skrivnosti Najsvetejšega zakramenta. Ta praznik, ki ga je uvedel papež Urban IV. leta 1264, usmerja naša srca in misli k globokemu daru Evharistije, Telesa in Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Evharistija ni le simbol ali preprost spomin na zadnjo večerjo. Je resnična Kristusova navzočnost med nami, skrivnost, ki presega človeški razum, a je v samem središču naše vere. Cerkveni oče sveti Ciril Jeruzalemski je to skrivnost globoko zajel, ko je dejal:

Ne smatrajte torej kruha in vina zgolj kot to, kajti po Gospodovi izjavi sta Kristusovo telo in kri. Četudi vam čutila pravijo drugače, naj vas vera utrdi.

Katehetska predavanja, 22,6

V Najsvetejšem zakramentu srečamo Kristusa samega. Njegovo Telo in Kri, duša in božanskost, so v celoti navzoči pod podobama kruha in vina. Ta božanska skrivnost je izpolnitev Kristusove obljube pri zadnji večerji, ko je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in dal učencem z besedami:

Vzemite in jejte, to je moje telo. Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: ‘Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov.

Mt 26,26-28

Praznik Rešnjega telesa je priložnost, da poglobimo svoje spoštovanje do tega izjemnega daru. Vabi nas k bolj poglobljenemu čaščenju in Najsvetejšega zakramenta. Ko sodelujemo pri sveti maši in prejemamo sveto obhajilo, smo povabljeni k globoki povezanosti s Kristusom. Ta zakramentalna združitev hrani naše duše, krepi našo vero in nam daje moč, da živimo katoliško vero v vsakdanjem življenju.

Poleg tega je evharistija zakrament edinosti. S prejemom Kristusovega telesa smo združeni ne le z našim Gospodom, ampak tudi drug z drugim. Sveti Pavel nas v svojem Prvem pismu Korinčanom spominja na to globoko resničnost:

Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo, vsi smo namreč deležni enega kruha.

1 Kor 10,17

Evharistija presega vse človeške delitve in nas združuje v eno družino v Kristusu. Kliče nas, da bi bili ljudje ljubezni, sprave in miru.

Praznik svetega Rešnjega telesa nas spominja tudi na pomen evharistične adoracije. Preživljanje časa v prisotnosti Najsvetejšega zakramenta, bodisi izpostavljenega v monštranci bodisi shranjenega v tabernaklju, je močan način za poglabljanje našega odnosa s Kristusom. V adoraciji smo povabljeni k tihemu, kontemplativnemu srečanju z našim Gospodom, pri čemer njegovi ljubezni in milosti omogočimo, da preoblikuje naše srce. Ta praksa adoracije lahko globoko vpliva na naše duhovno življenje, saj nas vodi k globlji pobožnosti do Boga in večji zavzetosti za življenje po svoji veri.

Na ta praznik ali pa na nedeljo, ki mu sledi, se pogosto odvijajo tudi prečudovite slovesne procesije z Najsvetejšim, kar javno pričuje o naši veri in pobožnosti. Te se običajno začnejo v cerkvi, kjer se posvečeno hostijo izpostavi v čudovito okrašeni monštranci, duhovnik pa jo nosi pod bogato okrašenim baldahinom. Nato se ob spremljavi ministrantov s kadilom in faranov s svečami in petjem evharističnih pesmi vije po ulicah. Na poti so raztreseni cvetni lističi, hiše in posesti ob poti pa so pogosto okrašeni z verskimi podobami in simboli. S tem dejanjem spoštovanja ne počastimo le resnične Kristusove navzočnosti v Najsvetejšem zakramentu, ampak tudi simboliziramo naše poslanstvo, da ponesemo Kristusa v svet in oznanjamo njegovo ljubezen in resnično navzočnost vsem, ki jih srečamo.

Ob praznovanju tega velikega praznika obnovimo svojo predanost Najsvetejšemu zakramentu. Pristopimo k evharistiji s spoštovanjem in občudovanjem ter se zavedajmo globoke skrivnosti in daru, ki ga predstavlja. Zavežimo se k redni udeležbi pri maši, prejemanju svetega obhajila s čistim srcem in preživljanju časa v evharistični adoraciji.

Za konec naj povemo, da je Najsvetejši zakrament srce naše vere, največji dar, ki ga je Kristus dal svoji Cerkvi. Na praznik svetega Rešnjega telesa se zahvalimo za ta veliki dar in naj bo naše življenje pričevanje o preobražajoči moči Evharistije. Ko bomo deležni te svete skrivnosti, naj nas napolnita Kristusova ljubezen in milost ter naj gremo naprej in svetu prinašamo njegovo luč.