Običajno je mesto Rim na vrhuncu poletja ovito v hudi vročini, vendar je bilo 5. avgusta 358 zjutraj povsem drugače: zgodaj zjutraj je na hribu Eskvilin zapadel sneg! Pri tem pa ni šlo za nenadno spremembo vremena, ne, ta sneg je bil napovedan. In zakaj ne bi bilo mogoče, da bi tisti, ki je naravi dal njene zakone, v le te posegel, da bi nam tako razkril svojo voljo? V Sirahovi knjigi beremo: “S svojim poveljem nasuje snega…”, in to celo proti običajnemu redu, ki ga poznamo, v najbolj vročih poletnih dneh. Ta čudež naj bi določil ime kraja, kjer naj bi za vse čase stalo glavno Marijino svetišče na tej zemlji: cerkev Santa Maria Maggiore.
Devica Marija se je pred tem v sanjah prikazala nekemu bogatemu rimskemu patriciju, istočasno pa se je prikazala tudi njegovi soprogi in napovedala ta čudež. Zakonca sta bila brez otrok in sta vse svoje premoženje posvetila Mariji ter jo prosila, naj jima pokaže, za kakšne pobožne namene naj uporabita svoje veliko premoženje. Tisto noč se je v sanjah prikazala tudi papežu Liberiju, ki je zgodaj zjutraj odhitel na hrib Eskvilin in v sveže zapadli sneg s svojo pastirsko palico označil prostor za zidanje bodoče bazilike.
Kmalu zatem se je začela gradnja cerkve. Približno sedemdeset let pozneje je bila Liberijanska bazilika obnovljena in razširjena. Povod za novo gradnjo je bil efeški koncil, na katerem je bila leta 431 obsojena herezija nestorijanstva, za Devico Marijo pa je bil potrjen naziv “Theotokos” (Bogorodica). Cerkev je bila slovesno posvečena 5. avgusta 434.
Gradnja današnje bazilike je trajala tisočletje in pol, v tem času pa je ohranila svojo zgodnjekrščansko obliko. Santa Maria Maggiore (sveta Marija Velika) je danes največja Marijina cerkev v Rimu in četrta od papeških bazilik. Pravijo, da je to edina cerkev v Rimu, kjer se sveta maša neprekinjeno obhaja vsak dan že od 5. stoletja!
Veličastna zgradba vsebuje vrsto umetniških zakladov. Eden izmed največjih zakladov so sijajni in dobro ohranjeni mozaiki na slavoloku in stenah glavne ladje, ki segajo v zgodnje 5. stoletje in prikazujejo svetopisemske prizore, za katere je bilo uporabljenih 190 različnih barv.
Še ena dragocenost se nahaja v kapeli “Cappella Paolina”, ki je bila zgrajena v času papeža Pija V. Vse od leta 1613 visi nad glavnim oltarjem antična ikona Device Marije “Salus Populi Romani”, katero nosi sedem pozlačenih angelov in ki jo je po legendi naslikal sam sveti evangelist Luka.
Nad njo je upodobljen čudež s snegom, zgoraj pa je še upodobitev Božje matere in svetega Janeza Krstnika, ki se prikažeta svetemu Gregorju (čudodelniku, škofu v 3. stoletju v današnji Turčiji). O tej sliki se pripoveduje sledeča zgodba: Sveti Gregor Veliki je nekoč pred to sliko obhajal sveto mašo. Ko se je obrnil k ljudem z besedami: “Mir bodi vedno z vami!”, se je na obeh straneh slike pojavil nebeški zbor angelov in zapel odgovor: “Et cum spiritu tuo”. Do takrat te besede še niso bile del svete liturgije, od takrat naprej in vse do danes pa ministranti in vsi verniki na duhovnikov pozdrav vedno odgovarjajo s temi besedami.
V tej cerkvi, v kateri se nahajajo tudi grobnice številnih papežev, lahko omenimo le nekaj od mnogih umetniških zakladov, vendar pa velja omeniti mozaik v apsidi: Izvira iz konca 13. stoletja in prikazuje Marijino kronanje. Kristus si deli prestol s svojo materjo in ji na glavo nadeva veličastno krono. V levi roki drži ploščico z napisom: “Pridi, moja izvoljenka, v tebi bom utrdil svoj prestol!”
Cerkev s praznikom “Marije Snežne” praznuje vsako leto 5. avgusta dan posvetitve te cerkve. Med papeško mašo v baziliki Santa Maria Maggiore pada s pozlačenega stropa na dan praznovanja na vernike belo rožno cvetje. Cvetje tradicionalno podarijo nizozemski cvetličarji, za to praznovanje pa ga pripravijo tamkajšnje redovne sestre.
Praznovanje godu zavetnika v Minoritski cerkvi na Dunaju
Po svetu je veliko cerkva, katerih zavetnica je “Maria Snežna”, tudi v Avstriji. Med njimi je naša minoritska cerkev, katere zavetnica je že od 18. stoletja. Nocoj, 5. avgusta 2024, bomo ta dan obeležili na posebno slovesen način, ob 18. uri s slovesno sveto mašo po dunajskem obredu (Fünfherrenamt). Maševal bo novi duhovnik iz naše province, pater Máté Kopácsi, ki bo s to sveto mašo na Dunaju obhajal ponovitev nove mašo in bo po njej podelil še svoj novomašniški blagoslov.
Papež Pij VI. podeljuje pod ostalimi splošnimi pogoji popolni odpustek vsem, ki bodo na ta dan obiskali našo cerkev.
Vir: fsspx.at
