Luis Badilla, zdravnik in poznavalec Vatikana, je bil pred smrtjo papeža Frančiška gost v oddaji I Venerdi della Bussola, ki jo je 1. marca vodil Stefano Chiappalone. Odločno je izjavil: »Cerkev se mora pripraviti na izpraznitev papeškega prestola zaradi odstopa ali smrti.« Nekdanji urednik dobro obveščenega bloga Il Sismografo, ki je zdaj zaprt, podrobno pojasnjuje.
Menil je, da je papež, tudi če bi se lahko vrnil v Santa Marto, obremenjen s kroničnimi in degenerativnimi boleznimi. »Sveti oče je zaradi svoje starosti, bolezni in njihovih značilnosti na koncu življenja,« je trdil Luis Badilla, »ker njegovo klinično stanje kaže, da se bodo krize postopoma vse pogostejše.« To je bila natančna medicinska prognoza.
Luis Badilla je nato preučil kvalifikacije prelatov, ki bodo sestavljali naslednji konklave, in opazil »utemeljen dvom, ki kroži že več let: povprečna raven pripravljenosti in kompetentnosti novih kardinalov se je s Frančiškovimi imenovanji znatno znižala«.
»Glede na to, kar smo videli v zadnjih letih, se ne zdi, da bi v kardinalskem zboru bili razsvetljeni umi, obdarjeni z veliko moralno integriteto. Vendar pa živimo v časih, v katerih je Cerkev poklicana, da poišče osebnosti na visoki ravni, ki ji bodo pomagale premagati velike globalne krize civilizacije.«
Po njegovem mnenju »kardinalji, ki največ govorijo v medijih, čeprav so sodelavci papeža, ne letijo višje od katerega koli škofa povprečne škofije. Očitno primanjkuje veličine, vizije in namena.«
»Vse poteka kot običajno: papolatrija, ki je pravzaprav nesmiselna. Ne delujejo kot duhovniki, ki bi se radi posvetili službi Cerkvi. Zlahka se izkažejo kot duhovniki, ki storijo vse, da bi Cerkev postavili v svojo službo.«
In brez iluzij o škofovskem osebju kot celoti zaključi: »V škofijski nomenklaturi, od enega konca sveta do drugega, je moto isti: spremeni danes, kakor včeraj, kakor jutri; pomembno je, da ostaneš na površju. Mnogi verjamejo, da je to stvar ljubezni in zvestobe papežu, Petrovemu nasledniku, [kar je] res in prav. A mnogi so bolj zaskrbljeni za lastne interese, namreč za to, da Cerkev izkoristijo za svojo kariero.«
Kardinal Müller je 3. marca na LifeSiteNewsspregovoril o lastnostih prihodnjega papeža: »Upam, da bo v kardinalskem zboru prišlo do globlje razprave o stanju in položaju vere in Cerkve v tem postkrščanskem ali protikrščanskem svetu, v zahodnem svetu.«
»Upoštevati je treba tudi izzive islama ali svetovno rastočega marksizma v različnih oblikah, »zeleno gibanje«, »genderizem« in transhumanizem. Na začetku smo govorili o marksizmu, vendar obstaja globoko protikrščansko čustvo proti stvarstvu, proti razodetju in proti odrešitvi s strani Boga. Ideologije in skupine, kot so Open Society Foundations Georgea Sorosa, Rockefellerji, spodbujajo močno protikrščansko ideologijo.«
Dodal je: »Kardinali se morajo zavedati, da ne gledamo samo na reakcije množičnih medijev, ki pravijo: ‘Potrebujemo papeža, ki je komunikator v tem svetu’. Ali na sekundarna merila, da ‘zdaj potrebujemo Afričana ali pa se vrnemo k Italijanu’ ali vsa ta neumna merila. To nima nič opraviti s papeštvom.«
Dva papabila med mnogimi drugimi
Za zaključek tega pregleda razmer v Rimu naj navedemo imena dveh nedavno pojavljenih papabilov, enega iz progresivnega tabora, drugega iz bolj ali manj zmernega konservativnega tabora.
V La Nuova Bussola Quotidiana z dne 22. februarja Nico Spuntoni opozarja, da podporniki papeža Bergoglia verjamejo, da »Cerkev napreduje«, da »ni poti nazaj« in da je pot, ki jo je treba ubrati, pot »izvedbe reform in sinodalnega sloga, ki mora postati praksa«. S tem v mislih pripravljajo »kandidaturo, osredotočeno na geslo sedanjega pontifikata: sinodalnost«.
»Za to progresivno skupino bi bilo ime, ki bi bilo vpisano v Sikstinski kapeli, ime malteškega kardinala Maria Grecha. Generalni sekretar sinode je namreč za negotove volivce bolj »prebavljiv« kot pravi ideolog Hollerich [kardinal nadškof Luksemburga].«
»Njegovo poreklo iz središča Sredozemlja in stiki, ki jih je v zadnjih letih vzpostavil s škofi iz vsega sveta, zahvaljujoč svoji dolgi sinodalni karieri, bi v očeh njegovih podpornikov predstavljali dve dodatni vrednosti k življenjepisu, ki je že tako bogat z izkušnjami v škofiji in Kuriji. Osrednja naloga takšnega pontifikata bi bila izvedba ultraliberalnega programa kardinala Hollericha.«
Na zmerno konservativni strani Gaetano Masciullo v The Remnant z dne 17. februarjameni, da »bo Cerkev po smrti Bergoglia potrebovala zelo pogumnega in močnega papeža, predvsem pa mladega, ki bo znal odločno popraviti vso škodo, povzročeno v teh letih«.
»Če ne bo nepredvidenih okoliščin, bo potrebnih vsaj dvajset let, da se stvari uredijo z liturgičnega, doktrinarnega, moralnega in zakonodajnega vidika, da ne omenjamo upravnih problemov Vatikana, Inštituta za verska dela (IOR) in mnogih drugih resnih vprašanj, ki so se pojavila že dolgo pred tem pontifikatom.«
V teh razmerah »če želijo kardinali nadaljevati pravo pot katoliške protirevolucije, bodo potrebovali mladega kandidata, in v sedanjem krogu je za ta projekt primernih le malo, razen morda kardinal Pierbattista Pizzaballe (59 let), ki ga je prav tako imenoval Frančišek«.
Prav tako je podal portret latinskega patriarha Jeruzalema: »Italijanski kardinal Pierbattista Pizzaballa je po mnenju nekaterih »premlad«, vendar bi mu prav ta element lahko koristil (ne pozabimo logike, ki je mladega Wojtylo povzdignila na Petrov sedež). Njegove izkušnje in sposobnosti vodenja izhajajo iz dolgoletnega delovanja na ključnem in zapletenem območju, kakršno je Sveta dežela.
»Ta izkušnja mu daje uravnotežen pogled in sposobnost dialoga z različnimi verskimi in političnimi skupnostmi v regiji. Njegovo svetopisemska in jezikovna izobraženost je še en značilen element.«
»Velja za uravnoteženega in odprtega človeka, ki zna združiti zvestobo izročilu s skrbnim pogledom na sodobnost. Njegova frančiškanska duhovnost in pozornost do revnih in trpečih so dodatni elementi, ki bi ga lahko naredili privlačnega tudi za člane frančiškovske struje.«
Tisti, ki bi želeli biti na tekočem z razvojem špekulacij o papabilih, lahko obiščete angleško spletno stran Cardinalium Collegii Recensio [Recenzija kardinalskega zbora]. Ta stran se redno posodablja.
(Viri: LifeSiteNews/Nuovo Sismografo/Nuova Bussola Quotidana/Remnant – prevod iz benoitetmoi in belgicatho/DICI n°454 – FSSPX.Actualités)
