Izvolitev, ki je bila, kot kaže, enako hitra kot izvolitev njegovega predhodnika, če ne celo hitrejša, saj je bil Frančišek izvoljen v šestem krogu v dveh dneh. Za izvolitev 267. papeža v zgodovini, prvega ameriškega papeža, sta bila spet potrebna dva dni in 5 ali 6 glasov.
Ob 18.08 se je s strehe Sikstinske kapele dvignil bel dim in množicam na Trgu svetega Petra oznanil, da ima Cerkev novega papeža. Toda šele ob 19.12 je kardinal Dominique Mamberti stal v loži in razglasil pričakovane besede: „Annuntio vobis gaudium magnum: Habemus papam“, „Oznanjam vam veliko veselje, imamo (novega) papeža“, kardinala Roberta Francisa Prevosta, ki je prevzel ime Leon XIV.
Novi rimski papež je nato stopil naprej in izrekel svoj prvi blagoslov Urbi et Orbi. Začel je s kratkim govorom, ki sta ga zaznamovala skrb za mir in želja po gradnji mostov. Izrazil je tudi željo po spodbujanju sinodalne Cerkve.
Rodil se je 14. septembra 1955 v Chicagu, star je 69 let in je ameriški državljan. Vstopil je v red svetega Avguština, leta 1981 opravil večni poklic in bil 19. junija 1982 posvečen v duhovnika. Od leta 2001 do 2013 je bil generalni prior avguštincev. Leta 2014 je bil imenovan za škofa v Chiclayu v Peruju in bo škofoval do leta 2023. Od 30. januarja 2023 je prefekt dikasterija za škofe. 30. septembra 2023 je bil imenovan za kardinala-diakona v Santa Monici, nato pa 6. februarja 2025 povišan v kardinala-škofa v Albanu.
Vprašanje, ki se poleg čustev tega trenutka poraja, je vprašanje o prihodnosti Cerkve. Leta 2013 je majhno število cerkvenih delavcev in vatikanskih strokovnjakov, ki so kardinala Jorgeja Bergoglia poznali iz Argentine, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi te izvolitve. In niso se motili…
Kardinal Prevost je povedal malo, vendar so nekatera njegova stališča dobro znana. Zahvaljujoč spletni strani „Cardinalium Collegii recensio“ je mogoče izvedeti, kaj je vsak kardinal povedal ali napisal o nekaterih občutljivih temah, kot so posvetitev žensk v diakonat, blagoslov istospolnih parov, možnost duhovniškega celibata, omejevanje tradicionalne maše, sporazum med Kitajsko in Vatikanom ter spodbujanje sinodalne Cerkve.
Glede posvečevanja žensk je kardinal Prevost izjavil, da „klerikalizacija žensk“ ne bo rešila težav Katoliške Cerkve. Vztrajal je celo, da je „apostolsko izročilo nekaj, kar je bilo zelo jasno izraženo, zlasti če želimo govoriti o vprašanju posvečevanja žensk v duhovništvo“.
Ko pa je izpostavil imenovanje sestre Simone Brambilla za prefektinjo Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, ki ga je izvedel papež Frančišek, je pripomnil: „Mislim, da se bo še naprej priznavalo, da lahko ženske na različnih ravneh veliko prispevajo k življenju Cerkve.“
O blagoslovu istospolnih parov se je izrazil nekoliko dvoumno. Po drugi strani pa se je precej jasno pokazal kot goreč zagovornik sinodalne Cerkve: kot smo poročali zgoraj, je novi papež iz lože izrazil podporo tej ideji.
In končno, po navedbah iste spletne strani „bi naj bil zelo blizu Frančiškovemu pogledu na okolje, pomoč revnim in migrantom ter srečevanje ljudi tam, kjer so“. Poleg tega bi naj izbira imena „Leon“, ki je v obdobju, ki ga je odprl Janez XXIII, brez primere, lahko spominjala na ukvarjanje Leona XIII. z družbenimi vprašanji.
Poleg teh namigov pa bomo novega papeža dokončno mogli odkriti po njegovem delovanju, začenši z imenovanji na čelo različnih rimskih dikasterijev. Pa seveda, ko Leon XIV. zaseda svoje mesto na Petrovem sedežu, je pomembno, da molimo za novega papeža.
Vir: fsspx.news
