Papež Leon XIV. je v četrtek, 22. maja 2025, sestro Tiziano Merletti imenoval za tajnico Dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Nadomestila bo sestro Simono Brambillo, ki jo je papež Frančišek januarja lani imenoval za „prefektko“ istega dikasterija.
Po poročanju Vatican News je 65-letna sestra Tiziana Merletti italijanskega rodu od leta 1986 članica Frančiškovih ubogih sester. Ta verska družba, ki jo je leta 1845 v Aachnu ustanovila Francesca Schervier, ima poslanstvo skrbeti za uboge in trpeče: bolnike, reveže, zapornike ter revne ženske in otroke.
Sestra Tiziana Merletti je študirala na Papeški lateranski univerzi in doktorirala iz kanonskega prava. Od leta 2004 do 2013 je bila generalna predstojnica svoje redovne ustanove. Poučevala je na Fakulteti za kanonsko pravo Papeške univerze Antonianum v Rimu in sodelovala z Mednarodno zvezo generalnih predstojnic na področju kanonskega prava.
To imenovanje pomeni normalizacijo imenovanja žensk na odgovorne položaje v Rimski kuriji, normalizacijo, ki bo razveselila progresivce, a razžalostila in vznemirila tiste s trdnim teološkim in ekleziološkim razumevanjem. Ti isti ljudje prepoznavajo v tem pot v katastrofalno slepo ulico za edinost Cerkve.
Ostra kritika kardinala Stelle
Na generalni kongregaciji v sredo 30. aprila 2025 je kardinal Beniamino Stella med pred-konklavom sprožil močna čustva v kardinalskem zboru. Potem ko je bil apostolski nuncij v Afriki in Južni Ameriki, je v letih 2007-2013 predsedoval prestižni Papeški cerkveni akademiji, ki usposablja bodoče diplomate Svetega sedeža.
Nato ga je papež Frančišek za skoraj osem let imenoval za prefekta Kongregacije za duhovščino. Kardinal Stella, ki se volitev pričakovano ni udeležil, je “odkrito napadel papeža Frančiška”, ker je prelomil “tisočletno tradicijo Cerkve”, ki vodstveno oblast povezuje z zakramentom svetega reda.
Gre za sklicevanje na apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, ki je bila objavljena 19. marca 2022 in je bila namenjena reformi Rimske kurije. Z določitvijo imenovanja laikov na čelo dikasterijev je de facto ločila vodstveno oblast od zakramenta svetega reda. To je potrdil tudi (bodoči) kardinal Gianfranco Ghirlanda, priznani jezuit in kanonski pravnik.
Od takrat je prišlo do imenovanj brez primere, kot je na primer imenovanje redovne sestre Simone Brambilla, M.C., za prefektinjo Dikasterija za inštitute posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Iz previdnosti je bil dodan škof proprefekt, nedvomno za zagotovitev veljavnosti odločitev v očeh kurije.
Po besedah kardinala Stelle je papež „vsilil svoje zamisli“, ko je laikom in laikinjam omogočil dostop do odgovornih položajev v rimski kuriji in drugih cerkvenih strukturah. Italijanski kardinal je vedno izražal svoje nestrinjanje z zamislijo, da bi laikom dodelili vlogo, ki pripada le škofom.
Po eni strani se je treba spomniti, da so tudi tajniki dikasterijev običajno škofje, ravno zato, ker je za podpis, ki ga dajo na dokumente, potrebna oblast jurisdikcije. Pogosto pa so škofje tudi podtajniki, saj morajo včasih nadomeščati tajnika med njegovo odsotnostjo.
Nazadnje je treba opozoriti, da postavljanje žensk na čelo moških kongregacij predstavlja še eno temeljno pravosodno težavo. To dvojno imenovanje, od katerih je eno mogoče pripisati novemu papežu, je izraz na glavo obrnjene Cerkve, ki si jo je želel Frančišek.
Viri : Vatican News/Suore Francescane dei Poveri/Pontificia Università Antonianum/FSSPX.Actualités – FSSPX.Actualités
Slika: Pontificia Università Antonianum
