Kardinal Robert Francis Prevost je 8. maja letos postal papež Leon XIV.
Naslednjega 22. maja je novi Kristusov namestnik potrdil izvolitev patra Beata Gröglija, stolnega župnika v škofiji Sankt Gallen v Švici.1
Na podlagi konkordata, podpisanega leta 1845 med Svetim sedežem in katoliško Cerkvijo v Švici, škofa v Sankt Gallnu izbere stolni kapitelj v sodelovanju z lokalnim katoliškim kolegijem, nekakšnim cerkvenim parlamentom, ki ga izvolijo katoličani škofije in je sestavljen tudi iz laikov. Nato lahko Sveti sedež potrdi ali zavrne izvolitev škofa, kar v skladu z cerkvenimi določili Kodeksa iz leta 1917 pomeni, da izvoljenemu škofu podeli njegovo jurisdikcijsko oblast, še preden ta prejme škofovsko posvečenje.
To velja za škofa posamezne Cerkve kakor za papeža: novoizvoljeni, ki je kot takšen imenovan, da prevzame svojo oblast, jo prejme neposredno od Kristusa, ker sprejme svojo izvolitev, v primeru papeža, medtem ko jo v primeru škofa posamezne Cerkve prejme neposredno od papeža, ker ta potrdi njegovo imenovanje. Prenos jurisdikcijske oblasti ostaja v obeh primerih neodvisen od prenosa oblasti škofovskega reda, ki se zgodi z škofovskim posvečenjem.
To potrjuje zgodovinski primer: kardinal Ottobono Fieschi, nečak papeža Inocenca IV., je bil 11. julija 1276 izvoljen za 186. Petrovega naslednika, namesto bl. Inocenca V. Bil je papež le do 18. avgusta, datuma svoje smrti, torej le malo več kot mesec dni. Bil je papež, ne da bi prejel škofovsko posvečenje ali duhovniško posvečenje, in je ostal preprost diakon v 39 dneh svojega kratkega pontifikata.
Nova ekleziologija 2. vatikanskega koncila, ki izhaja iz kolegialnih naukov Konstitucije Lumen gentium, podreja podelitev jurisdikcijske oblasti škofovskemu posvečenju, to pa je v nasprotju z vsem dogmatičnim, disciplinskim in kanonskim izročilom Cerkve.
Ideja, na kateri temelji ta revizija izročila Cerkve, je, da jurisdikcijsko oblast neposredno podeljuje Kristus vsakemu škofu, ki tako postane sestavni del zbora. Papežev poseg se omeji le na postavitev pogojev za izvrševanje te oblasti, katere bistvo ne izhaja več neposredno iz papeževe postavitve, kakor je leta 1958 učil Pij XII. v Ad Apostolorum principis, kjer je ponovil nauke, že podane v Mystici corporis iz leta 1943 in v Ad sinarum gentem iz leta 1954.2 Na ta način je prvenstvo rimskega škofa zmanjšano, s tveganjem, da postane, a se vsaj zdi kot prvenstvo preprostega izvršilnega predstavnika – ali moderatorja – navedenega zbora.
V popolni skladnosti s to novo ekleziologijo bo do škofovskega posvečenja msgr. Grögli, ki je predvideno za soboto 5. julija 2025, v katedrali v Sankt Gallnu, škofovski predhodnik mons. Gröglija, mons. Markus Büchel, še naprej vodil škofijo kot apostolski administrator. Ta ukrep, ki ga je uradno sporočil Dikasterij za škofe, jasno kaže, če je to sploh bilo potrebno, da Beatu Grögliju še ni bila podeljena njegova jurisdikcijska oblast: to bo storjeno šele na dan njegovega posvečenja.
»Preprosto sem vesel zaupanja, ki mi ga je izkazal stolni kapitelj,« je ob izvolitvi dejal 54-letni msgr. Grögli. Za svoj moto je izbral »In concordiam Christi«, kar pomeni »V Kristusovi harmoniji«.
Pred izvolitvijo pa je Beat Grögli izjavil tudi: »Duhovništvo ne more biti zgolj stvar moških.« Na novinarski konferenci po izvolitvi je bil njegov ton nekoliko previdnejši, a vseeno dovolj jasen: »Žensko duhovništvo bo prišlo. To pot moramo prehoditi skupaj.«3 Ta naklonjenost »posvečevanju žensk« novega škofa, ki ga je potrdil Leon XIV., je bilo razvidno tudi iz njegovih dejanj.
Med več evharističnimi bogoslužji in svetimi mašami, ki jih je vodil Grögli in so bile posnete na videjih v stolnici v Sankt Gallnu, so ženske brale evangelij in pridigale, kar je v nasprotju s Kanonskim pravom in še veljavnimi liturgičnimi predpisi.4
Je mar ta novi škof že predstavnik prihodnje »generacije Leona XIV.«? Za to trditi je še prezgodaj, to bo pokazala prihodnost … sedanjost pa, ki vpliva na prihodnost, ima prav tako svojo težo v imenovanju, ki ga je želel novi papež, in težko je verjeti, da se to ni zgodilo v polnem poznavanju dejstev.
Nekateri bodo rekli, da ena lastovka še ne prinaša pomladi, vendar pa imamo z imenovanjem sestre Tiziane Merletti,5 ki se je sicer zgodilo istega dne kot izvolitev msgr. Gröglija, že dve lastovki…
p. Jean-Michel Gleize, FSSPX
Opombe:
- http://www.congregazionevescovi.va/content/congregazionevescovi/it/
rinunce-e-nomine/2025/maggio/22-maggio.html ↩︎ - “Škofje […] v svoji škofiji, vsak kot pravi pastir, pasejo in vodijo v imenu Kristusa čredo, ki jim je zaupana. Vendar pa v svojem vladanju niso popolnoma neodvisni, ampak so podrejeni legitimni avtoriteti rimskega papeža, in če uživajo redno jurisdikcijsko oblast, jim je ta podeljena s strani papeža [immediate sibi ab eodem Pontifice impertira].” (DS 3804). Na ta nauk smo spomnili v okrožnici, naslovljeni na vas, Ad sinarum gentem: »Pristojnost sodne oblasti, ki jo neposredno podeljuje papež po Božji pravici, škofje prejemajo po isti pravici, vendar samo prek naslednika svetega Petra, ki mu morajo spoštljivo poslušnost in zavezo enotnosti izkazovati ne le verniki, ampak vsi škofje.« ↩︎
- https://www.srf.ch/kultur/gesellschaft-religion/neuer-st-galler-bischof-der-
kuenftige-bischof-beat-groegli-muss-viele-erwartungen-erfuellen; https://www.lifesitenews.com/news/pope-leo-xiv-confirms-priest-who-supports-womens-ordination-as-new-bishop- of-st-gallen-switzerland/?utm_source=featured-news&utm_campaign=usa ↩︎ - https://www.youtube.com/watch?v=_XP3_tWXdL4 ↩︎
- https://fsspx.news/fr/news/une-religieuse-nommee-secretaire-dicastere-par-leon-xiv-52626 – https://fsspx-slovenija.si/2025/06/05/papez-leon-xiv-imenoval-redovno-sestro-za-tajnico-dikasterija/ ↩︎
