Francija se še naprej sekularizira: manj kot polovica Francozov verjame v Boga, katoliška praksa pa se zmanjšuje, je razvidno iz najnovejšega poročila, ki ga je v imenu francoskega observatorija za katolištvo pripravil Ifop. Vendar pa vztrajno duhovno iskanje spreobrnjencev, pozitivno dojemanje katoličanov in povečanje števila krstov odraslih kažejo na misijonarski preporod.
Iz podobe Francije kot „najstarejše hčere Cerkve“, kjer katoliška vera, nekoč steber kolektivne identitete, postopoma izginja, se pojavlja paleta temnih odtenkov. To, kar je iz leta v leto postajalo že skoraj vsakdanje, se s skoraj neizprosno jasnostjo kaže v poročilu Ifop, objavljenem 2. junija 2025 v imenu Francoskega observatorija za katolištvo, mnenjske združbe, ki jo je ustanovil katoliški magnat Pierre-Edouard Stérin.
Podatki kažejo nedvoumno sliko: leta 2025 le 41 % Francozov trdi, da veruje v Boga, 59 % pa se jih opredeljuje za neverne. To zmanjševanje vere še zdaleč ni osamljen pojav, temveč je del stoletja trajajočega propada. Leta 1947 je še 66 % Francozov priznalo, da veruje v Boga, leta 2004 jih je bilo le še 55 %, leta 2023 pa 44 %. Tako se zdi, da je duhovno nezadovoljstvo, čeprav postopno, neizprosno, pa zaznamuje nenehno upadanje Božje navzočnosti v srcih.
K tej krizi vere prispeva tudi enako izrazita erozija verske prakse. Medtem ko je 76 % anketirancev prejelo krst, kar je v primerjavi z 92 % leta 1961 velik upad, se udeležba v življenju skupnosti in zakramentalnih obredih zmanjšuje. Med krščenimi jih 66 % nikoli ne prestopi praga cerkve, da bi se udeležili maše, in le 2 % jih je prakticirajočih katoličanov.
Še pomembneje je, da se le 17 % anketirancev opredeljuje za verujoče in prakticirajoče kristjane, 83 % pa jih ni. To nezanimanje za institucionalne prakse odraža vse večjo razdaljo med Francozi in Cerkvijo.
Vendar pa Ifop izpostavlja elemente, ki spodbujajo k bolj pretanjenemu razmisleku. Prvič, mnenje Francozov o Cerkvi. Kljub skrbno prijavljenim primerom zlorab, 53 % vprašanih izraža pozitivno mnenje o cerkveni instituciji. Katoličani sami so deležni toplega dojemanja: Pozitivno mnenje o njih ima 69 % Francozov.
Na to naklonjenost močno vpliva odnosna bližina: 74 % tistih, ki imajo pozitivno mnenje o katolištvu, je v stiku z več katoličani, 61 % ima pogoste stike z vsaj enim, med tistimi, ki ne poznajo nobenega, pa jih 53 % ohranja ugodno mnenje. Prisotnost katoličanov v družbeni strukturi ima torej še naprej diskreten, a dejanski vpliv.
Tako skoraj vsak drugi Francoz (49 %) navaja, da ima v svojem okolju prakticirajočega katoličana, 53 % pa jih pozna več. Ta bližina nikakor ni nepomembna, temveč je potencialni vzvod za prenovo podobe katolištva in morda tudi za oživitev zanimanja za vero.
Drugo znamenje je duhovno hrepenenje, ki ostaja močno: 81 % Francozov pravi, da se ukvarjajo z „duhovnim iskanjem“. Ta želja po presežnem, čeprav je razpršena in pogosto ločena od institucionalnih okvirov, razkriva globoko potrebo po smislu in svetem, pomešano z veliko mero nevednosti. Skoraj polovica Francozov je v zadnjem letu prestopila prag cerkve, da bi molila, premišljevala, prižgala svečo ali poiskala zatočišče v tišini svetega prostora.
To upanje krepi še en pojav: povečanje števila krstov odraslih v letu 2025. Po podatkih Francoske škofovske konference, je zakrament krsta prejelo več kot 17.800 katehumenov (10.384 odraslih in 7.400 mladostnikov, starih od 11 do 17 let), kar je za 45 % več pri odraslih in 33 % pri mladostnikih v primerjavi z letom 2024: tega števila ni bilo že več kot dve desetletji.
Ta val spreobrnitev sicer še zdaleč ne zadošča za izravnavo močnega upada števila krstov dojenčkov v razmerah vse večje sekularizacije, vendar se zdi otipljivo znamenje ponovnega zanimanja za krščansko vero ali vsaj za duhovno iskanje, ki v katolištvu najde konkreten odgovor.
V tem kontekstu močno odmeva poziv papeža Leona XIV. škofom in katoličanom v Franciji ob stoletnici kanonizacije svete Terezije iz Lisieuxa, svetega Janeza Vianneya in svetega Janeza Eudesa:
„Krščanska dediščina še vedno globoko prežema vašo kulturo,“ piše sveti oče in poziva Francoze, naj po zgledu svetnikov, katerih življenja in dela še vedno navdihujejo, obnovijo čudeže, ki jih je Bog storil v preteklosti.
Vendar bi to zahtevalo ponovno odkritje vere teh glasnikov svetosti, precej razvodenele vere, ki tiste, ki se imenujejo katoličani, pogosto postavlja na isto raven nevednosti kot nekatoličane.
Odgovornost za to jasno in močno oznanilo je predvsem na škofih, vendar se mora najprej spustiti s Petrovega sedeža.
(Vir: Ifop – FSSPX.Actualités)
Slika: ID 112328772 © Sylvaindeutsch | Dreamstime.com
