Na binkoštno vigilijo je bilo, kot vsako leto, mesto Chartres živahno že od prvega svita. Več tisoč romarjev iz vse Francije, tudi iz Švice, Nemčije, Kanade in od drugod, se je odpravilo proti katedrali v Chartresu.
Tudi letos se jih je več kot 5400 udeležilo maše ob začetku romanja, preden so se odpravili proti Parizu.
Boj Bratovščine svetega Pija X. je boj za Cerkev.
Prva naloga pohodnikov je bila priti do katedrale, potem ko so odložili torbe v za to namenjenem tovornjaku. Točno ob 7.45 se je začela maša, ki jo je daroval pater Gabriele d’Avino, okrožni predstojnik v Italiji. Letos, ko so romarji korakali „za našo mater, sveto Cerkev“, je pridigar s prižnice spomnil na boj, ki ga mora voditi Bratovščina.
“Če želimo služiti Cerkvi, smo danes bolj kot kdajkoli prej poklicani brzdati liberalni duh. Boj Bratovščine svetega Pija X. je boj za Cerkev,” je pojasnil slavnostni govornik in dodal kanček upanja: “Nobena kriza ne more izbrisati ali zamegliti življenja Cerkve, če ji tega ne dovolimo.”
Ob 10.00, potem ko je pater Hanappier blagoslovil mladostniške oddelke, se je odrasla kolona odpravila na pot, medtem ko so se otroci odpravili proti avtobusom.
Nekaj kapljic dežja je na začetku pohoda hitro prineslo plašče in ponče.
Sivi oblaki so kolono spremljali skoraj ves dan. Na srečo bi bilo potrebno več kot to, da bi odvrnilo ljudi od Chartreškega romanja.
Binkoštna nedelja se je za romarje na romanju iz Chartresa v Pariz začela z razkošjem: „Prijatelji romarji, ura je 6.00, kolona odhaja čez 15 minut, v taboru pa še vedno vidim preveč šotorov,“ so sporočili iz zvočnikov.
Ob zvokih Vivaldijeve skladbe ‘Štirje letni časi’ so pogumni romarji iz Chartresa spakirali svoje nahrbtnike in si privoščili obilen zajtrk: čakalo jih je več kot 38 km hoje. Z regijo Auvergne-Limousin na čelu se je kolona podala na pot po poteh, ki so bile mokre od nočnih nalivov, romarji pa so nadaljevali s svojimi prizadevanji „za našo mater, sveto Cerkev“.
Nasmehi romarjev
„Cerkev je rimska in z njo smo tudi mi rimski.“ Zato je treba … javno pričevati o našem statusu rimskih katoličanov,” je pohodnikom zapisal p. Peignot. Zvesti temu nasvetu romarji pojejo in molijo z vsem srcem… rožni venec in pesmi odmevajo še toliko bolj.
“To je tako lepo, dvigne ti duha, to je veličastno! Tako pogumni ste,” so se navduševali kolesarji, ki jih je upočasnilo romanje. „Toliko se smejijo, da je noro!“ je pripomnil drug mimoidoči. Pričevanje s svojimi pesmimi, pa tudi s svojim pogumom in nasmehi – za odrasle je tako bilo poslanstvo opravljeno.
„Super, vzpon!“
Nič manj zaslužni niso otroci. Po delu potovanja z avtobusom na začetku dneva so se tudi oni odpravili po podeželju proti gozdu Sainte Apolline, postajališču za kosilo. Ob prihodu na kraj so se utrujeni romarji razvedrili: „Oh, končno počitek!“ je bilo mogoče prebrati z njihovih ustnic.
Ob 13. uri so se poživljeni mladi ponovno podali na pot, polni energije kljub 33 kilometrom, ki so jih prepotovali od Chartresa. „Super, vzpon,“ so vzklikali mladi iz skupine Saint-Guénolé, ko se je cesta usmerila proti nebu. „Ali lahko tečemo v hrib?“ so otroci iz Saint-Jean-François-Régis vprašali svojega vodjo skupine.
Po 44 km hoje za otroke iz Chartresa in skoraj 80 km hoje za odrasle so prve skupine okoli 17. ure prešle skozi vrata „Trou Moreau“ in bile usmerjene v zgornji del tabora, kjer se je ob 18. uri začela pontifikalna maša, ki jo je pred več kot 6400 verniki daroval škof Alfonso de Galarreta.
Med homilijo je bila poudarjena edinost Cerkve
Škof de Galarreta je pridigal o skrivnosti Cerkve, natančneje o njeni edinosti. “Naš Gospod je ustanovil eno samo Cerkev: ‚Zgradil bom svojo Cerkev, v njej bo samo ena čreda in en pastir‘. Cerkev je ena, najprej v veri in posledično v resnici,” je zatrdil škof.
Enotnost vere spremlja enotnost bogoslužja: „Izraža vero, oblikujeta ga vera in pravo učiteljstvo,“ je spomnil. Prelat je nato opozoril na edinost oblasti, ki oblikuje občestvo med člani Cerkve: „Vsi pontifikati morajo biti v isti smeri, tudi časovno.“
Četrta edinost je edinost poslanstva. „Učite vse narode, kdor veruje in je krščen, bo zveličan,“ je spomnil škof in pred nadaljevanjem navedel evangelij:
„V razmerah, v katerih smo se znašli, je treba nadaljevati to edinost katoliške vere, jo živeti, braniti in jo graditi.“
Po naporu
Po maši so se romarji odpravili na lov za vrečkami, preden so se namestili in začeli jesti. Nato je sledilo tradicionalno nedeljsko večerno bedenje ob velikem ognju. Na veliko veselje mladih in starih so bili navzoči požiralci ognja. Po večerni molitvi so romarji zaspali pod zaščito nebes … in varnostne službe.
Vir: Pèlerinages de Tradition – FSSPX.Actualités
Slika: Isaure Dupont-Cariot, Maxence Malherbe, Jean Lorber, Gilles Bellemans
