Študija, ki jo je 9. junija 2025 objavil Pew Research Center (PRC), ponuja analizo svetovne verske dinamike v obdobju med letoma 2010 in 2020. Na podlagi več kot 2700 virov ta dokument proučuje gibanje religije v sedmih kategorijah: kristjani v širšem pomenu, muslimani, hindujci, budisti, judje, pripadniki drugih religij in versko neopredeljeni.
Kot je bilo pričakovano, medtem ko islam in sekularizacija pridobivata na pomenu, krščanstvo – zlasti katolištvo in evangelijci – ostaja trdno, vendar se sooča z številnimi izzivi. Med letoma 2010 in 2020 je svetovna verska krajina doživela pomembne spremembe, ki so zaznamovale nasprotujoče si demografske dinamike.
Kristjani – 2,3 milijarde v letu 2020, od tega 1,4 milijarde katoličanov – so največja skupina, ki predstavlja približno tretjino svetovnega prebivalstva. Vendar je bila njihova rast (+122 milijonov) skromna, v skladu s splošno rastjo prebivalstva (12 %). To povečanje je mogoče pojasniti z uravnoteženo geografsko porazdelitvijo, z močno navzočnostjo v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter podsaharski Afriki, pa tudi z izgubami zaradi izstopa iz Cerkve, zlasti v Evropi.
Muslimani (šiiti in suniti), druga največja verska skupina, so doživeli največjo rast (+347 milijonov), tako da jih je bilo leta 2020 skupaj 2 milijardi, kar predstavlja 25,6 % svetovnega prebivalstva (+1,8 % v primerjavi z letom 2010). To širjenje je mogoče pojasniti z visoko rodnostjo in mladim prebivalstvom, zlasti na Bližnjem Vzhodu, v Severni Afriki in Južni Aziji. Poročilo napoveduje, da bi se islam ob nadaljevanju sedanjih trendov do leta 2070 lahko izenačil s krščanstvom.
Hindujci, ki so leta 2020 šteli 1,2 milijarde, so se povečali za 126 milijonov, kar je primerljivo s stopnjo svetovnega prebivalstva (12 %). Njihov svetovni delež je ostal stabilen na približno 14,9 %, z izrazito koncentracijo v Indiji, čeprav se je njihova navzočnost na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki povečala za 62 % in dosegla 3,2 milijona.
Nasprotno pa so budisti doživeli edinstven upad, saj so v letu 2020 izgubili 19 milijonov vernikov in jih je ostalo 324 milijonov, kar predstavlja 4,1 % svetovnega prebivalstva (upad za 0,8 %). Ta upad se pripisuje nizki rodnosti in staranju prebivalstva v državah, kot so Kitajska, Tajska in Japonska, ter opaznemu odpadanju od vere v Vzhodni Aziji.
Drugi pomemben pojav v obdobju 2010–2020 je bilo število versko nepripadnih ljudi, ki se je povečalo za 270 milijonov in leta 2020 doseglo 1,9 milijarde, kar predstavlja 24,2 % svetovnega prebivalstva (+1 %). Ta skupina, ki vključuje ateiste, agnostike in tiste brez vere, se je povečala zaradi odklona od vere, ki je bil še posebej izrazit v krščanstvu in budizmu.
Judje (15 milijonov) in pripadniki drugih religij (bahajci, džainisti, šintoisti, sikhi itd.), ki skupaj štejejo 172 milijonov, so zabeležili skromno rast, in sicer 7 % oziroma 12 %, vendar njihov delež svetovnega prebivalstva ostaja zanemarljiv (0,2 % za jude, 2 % za druge religije).
PRC navaja tri ključne dejavnike, ki pojasnjujejo te spremembe: rodnost, starostna struktura in mednarodna migracija ter spremembe v verski pripadnosti. Muslimani in hindujci imajo koristi od mlade populacije in visoke rodnosti, kar spodbuja trajno naravno rast. Nasprotno pa so kristjani in budisti, ki so pogosto prisotni v regijah z nizko rodnostjo, kakršni sta Evropa in Vzhodna Azija, zabeležili počasnejšo rast ali upad.
Odločilen vpliv je imela verska nepripadnost. V Evropi se je krščansko prebivalstvo zmanjšalo zaradi sekularizacije (19,7-odstotni upad). Krščanstvo in budizem sta utrpela največje neto izgube zaradi spreobrnitev, medtem ko sta islam in hinduizem pokazala visoke stopnje ohranitve, saj je le okoli 1 % vernikov zapustilo vero iz otroštva.
Mednarodna migracija je vplivala tudi na geografsko porazdelitev. Na primer, hinduistično prebivalstvo na Bližnjem vzhodu se je povečalo zaradi migracije v zalivske države. V Evropi je priseljevanje pomagalo ohraniti določeno stabilnost muslimanskega prebivalstva, kljub vse večjem odklonu od vere med kristjani.
V Evropi kristjani ostajajo večinski, vendar se njihovo število zmanjšuje, medtem ko pridobivajo na pomenu nepripadniki verstvom in muslimani. V Aziji in Pacifiku (76 % nepripadnikov in 99 % hindujcev ter budistov) imata sekularizacija in staranje prebivalstva močan vpliv. V podsaharski Afriki krščanstvo in islam hitro rasteta zaradi visoke rodnosti.
V povzetku je prvo četrtletje 21. stoletja zaznamovano s spreminjajočim se verskim svetom zaradi sekularizacije, demografskih sprememb in migracij. Obstaja vse večja tendenca k odklonu od vere, zlasti v industrializiranih družbah, vendar islam raste zaradi svoje demografske vitalnosti. Budisti se morajo spoprijeti s strukturnim upadom, medtem ko se kristjani soočajo z izzivom sekularizacije, zlasti v katolištvu.
Študija PRC ima zasluge, da implicitno razkriva, da bolj jasno ima religija identiteto, bolj je sposobna privabljati in oblikovati družbe: zato je nujno, da katolištvo ponovno prevzame svoje izročilo.
(Vir: Pew Research Center – FSSPX.Actualités)
