Izrecni cilj Bratovščine sv. Pija X. je obnovitev katoliškega duhovništva in vsega, kar je z njim povezano. Posledično je praznovanje duhovniških posvečenj vrhunec leta ne le za bogoslovno skupnost, ampak lahko rečemo, da tudi za vso našo duhovno družino.
Letos so imeli nemško govoreči kraji poseben razlog za praznovanje: po treh letih, v katerih so kandidati prihajali predvsem iz vzhodnoevropskih držav, so štirje novi duhovniki iz Nemčije (1), Avstrije (1) in Švice (2).
Med petimi novimi diakoni sta dva Nemca, poleg njih pa še Avstralec (Nicholas Massey – po mami Hrvat), Libanonec in Poljak.
Dejstvo, da je število kandidatov, ki so letos na vigilijo svetih Petra in Pavla prejeli sveto posvečenje iz rok njegove ekscelence, škofa Bernarda Fellaya, doseglo število devet, kar se že dolgo ni zgodilo, je še povečalo veselje.V pridigi, naslovljeni na kandidate in približno 3000 vernikov, je škof Fellay poudaril, da je bil duhovnik v pokoncilskih reformah prepogosto pozabljen in da je bila njegova prava identiteta izkrivljena.
Ker pa svetost Cerkve v bistvu temelji na svetosti njenih duhovnikov, ima sedanja kriza v Cerkvi svoj izvor v krizi duhovništva.
Samo duhovnik, kot Božji izbrani instrument, namreč z rokami, posvečenimi za to, podeljuje zakramente, predvsem daritev svete maše, iz katere izvirajo vse milosti. Brez duhovnikov, brez maše, bi bili ti bistveni viri milosti za nas zaprti.
Kandidati za posvečenje morajo zato trdno verovati v veličino svojega poslanstva in hkrati ohranjati globoko ponižnost. Prav ta vera v pravo duhovništvo, pravo daritev maše in pravi nauk Cerkve je tista, ki lahko »premaga svet« (1 Jn 5,4).
Oglejte si galerijo v polnem zaslonu
Navdihnjeni s takšnim verskim zanosom bodo naši novi duhovniki kmalu po novih mašah lahko preizkusili svoje apostolsko delo. Vendar pa se nobeden od štirih na novo posvečenih duhovnikov zaenkrat ne bo vrnil v svojo domovino. Raphael Sidler, Švicar nemške narodnosti, bo za svojo prvo nalogo odpotoval v Gavrus v Normandiji.
Njegov rojak Ludovic Udressy iz Valaisa bo potoval skoraj enako daleč, saj bo zdaj dodeljen italijanskemu okrožnemu sedežu v Albanu blizu Rima. Nemški okrajni sedež v Stuttgartu bo lahko računal na podporo Klausa Rumpla iz Avstrije. Adrian Deger, ki izvira iz Badna, se bo preselil v Wil v Švici, kjer bo okrepil priorat in šolo.
Življenjepisi kandidatov za posvetitev jasno kažejo pomen katoliških šol pri prebujanju duhovnih poklicev: trije od štirih novih duhovnikov so svojo poklicanost odkrili v šolah Bratovščine.
Prehod iz vsakdanje tišine semenišča v resno življenje apostolata je seveda vedno velik izziv. Zato molimo Petra in Pavla, kneza apostolov, ter vse svete Božje služabnike, da bodo naši novi duhovniki tudi v novem okolju opravljali plodno delo in ostali zvesti svojemu visokemu poklicu do konca.
Vir: nemško okrožje
