Upadanje števila mašniških posvečenj se čuti po vsej Evropi, tudi na Poljskem. V letu 2025 je v celotni državi 208 novih duhovnikov, od tega 141 svetnih in 67 redovnih. To število pomeni zmanjšanje za 27 duhovnikov v primerjavi z letom 2024 in potrjuje trend upadanja duhovniških poklicev. Vse več škofij nima novomašnikov.
Poljska katoliška tiskovna agencija KAI je na podlagi podatkov škofijskih kurij, rektoratov semenišč in Konference vrhovnih predstojnikov moških redov sestavila število posvečenj. Leta 2024 je bilo posvečenih 235 duhovnikov, leta 2023 jih je bilo 288, pred desetimi leti, leta 2013, pa 401 (letos je torej v primerjavi z 2013 skoraj polovico manj novomašnikov!).
Število posvečenih svetnih (škofijskih) duhovnikov se zmanjšuje
Za primerjavo vabimo k branju spodaj, da bi videli stanje še po drugih evropskih državah. Sicer pa na Poljskem med škofijami vodi škofija Tarnów s 13 novomašniki, sledita ji nadškofiji Varšava (12) in Lublin (10). Krakovska nadškofija, ki je imela leta 2024 13 novomašnikov, jih ima letos le sedem.
Še številčna primerjava: nadškofija Varšava ima nekje milijon in pol prebivalcev, nadškofija Krakov več kot milijon in šeststo tisoč prebivalcev, tako da v obeh lahko že govorimo o pravi katastrofi, medtem ko se ne smemo slepiti za Tarnów, saj ima vseeno več kot milijon in sto tisoč prebivalcev, nadškofija Lublin pa je le malo manjša in ima skoraj milijon in sto tisoč prebivalcev. Druge škofije, kot sta Łódź in Ełk, bosta imeli po šest novomašnikov (prva ima nekaj več kot milijon in 400 tisoč prebivalcev, druga pa je manjša in ima nekaj več kot 400 tisoč prebivalcev), Gdansk, Przemyśl, Radom in Toruń pa po pet na novo posvečenih duhovnikov (prva ima več kot milijon ljudi, drugi dve več kot 800 tisoč ljudi, zadnja pa nekaj več kot 600 tisoč ljudi).
V večini drugih škofij se število giblje med dvema in štirimi mašniškimi posvečenji. Letos bosta v nadškofijah Warmia in Szczeciń-Kamień po dva nova duhovnika (prva ima nekaj več kot 800 tisoč ljudi, druga nekaj nad milijon), potem ko je bilo leto 2024 tu brez posvečenj. Tudi škofija Sosnowiec bo imela dva nova duhovnika (650 tisoč ljudi). V škofijah Włocławek (760 tisoč) in Płock (810 tisoč) je samo po eno posvečenje .
Pet škofij leta 2025 nima nobenega novega duhovnika: Wrocław (milijon in dvesto tisoč), Zamość-Lubaczów (471 tisoč), Gliwice (ok. 660 tisoč), Pelplin (785 tisoč) in Drohiczyn (236 tisoč). Za grkokatoliške bogoslovce v metropolitanskem semenišču v Lublinu ni predvideno nobeno posvečenje. V ostalih, ki niso bile omenjene, bodo na novo posvečeni redovniški duhovniki.
Redovne skupnosti niso tako prizadete
Moške redovne skupnosti bodo letos dobile 67 novih duhovnikov, medtem ko jih je bilo leta 2024 83, leta 2023 pa 86. Največje število posvečenj beležijo pri lazaristih (8), sledijo salezijanci (7), Mali Jezusovi bratje, dominikanci, frančiškani (OFM in OFM Conv – minoriti) in pavlinci, vsak po štiri.
P. Dariusz Bartocha, SDB, tajnik Konference vrhovnih predstojnikov moških redov, priznava, da je „trend precej padajoč, kar se kaže v številu bogoslovcev“. Opozarja, da nekateri redovniki, posvečeni na Poljskem, ne bodo opravljali svoje službe na Poljskem, saj pripadajo mednarodnim kongregacijam.
Škof Andrzej Przybylski, delegat za duhovne poklice pri Poljski škofovski konferenci, poudarja, da je treba „spremljati tiste, ki prepoznavajo svoj poklic, tudi duhovniške poklice“. Priznava, da je upad poklicev „nesporen“, in poziva k oblikovanju „kulture poklicev“, ki bi spodbujala razločevanje pri mladih.
Duhovniška posvečenja na Poljskem običajno potekajo okrog binkošti. Novi duhovniki dobijo svojo prvo pastoralno nalogo v škofiji, kjer so bili posvečeni, razen tistih iz misijonskega semenišča Redemptoris Mater, ki so poslani tudi v tujino.
Upad števila novo posvečenih duhovnikov, ki je opazen v vseh katoliških državah Evrope, je na Poljskem jasno zaznaven: v dvanajstih letih se je število na novo posvečenih duhovnikov praktično prepolovilo. Kljub spoštovanju nedeljske dolžnosti, ki ostaja najvišje na stari celini (36 %), a se tudi vztrajno zmanjšuje, število duhovnikov še naprej upada.
Rešitev z razvojem kulture poklicev je mogoča, vendar le tako, da se duhovništvu povrne njegovo pravo mesto in da se vrne k dvatisočletnemu izročilu Cerkve z zavračanjem ekscesov, ki so nastali po Drugem vatikanskem koncilu. Upajmo, da Cerkev na Poljskem to razume.
Stanje po Evropi
Slovenski katoliški tednik Družina podaja število novomašnikov zlasti v okoliških in bližnjih državah.Po podatkih, ki jih je objavil hrvaški katoliški tednik Glas koncila, je na Hrvaškem letos 54 novomašnikov, v Bosni in Hercegovini pa je bilo 12 duhovniških posvečenj. Največ novomašnikov letos beležijo v zagrebški nadškofiji, kjer je nadškof Dražen Kutleša 21. junija podelil mašniško posvečenje 24-im kandidatom, od tega desetim škofijskim duhovnikom in 14-im redovnikom. Na drugem mestu je poreško-puljska škofija s tremi posvečenji – eden izmed tamkajšnjih novomašnikov prihaja iz Kolumbije, saj je v Pulju mednarodno neokatehumensko semenišče. Na splošno je med letošnjimi novomašniki na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini precej redovnikov. V obeh državah jih 28 prihaja iz različnih redov, drugi so škofijski duhovniki. Največ novomašnikov, šest, ima tokrat frančiškanska provinca v BiH, od tega dva prihajata s Kosova. Salezijanci, ki so na Hrvaškem prav tako zelo dejavni, imajo letos štiri novomašnike.
Upad duhovnih poklicev na sosednjem Hrvaškem se kaže v tem, da nekatere škofije v letu 2025 niso zabeležile nobenega posvečenja. Med novo posvečenimi je tudi grkokatoliški duhovnik, eden od hrvaških bogoslovcev pa je mašniško posvečenje prejel v nizozemski škofiji Haarlem-Amsterdam. Lahko bi se zdelo, da je recimo v Bosni in Hercegovini dovolj novomašnikov za samo približno 300 tisoč katoličanov, kolikor jih še je v tej državi, vendar pa je tudi to število v resnici premajhno, da bi moglo priti do generacijske zamenjave v prihodnjih letih, čeprav je res stanje boljše kot drugod. V zagrebški nadškofiji pa je škofijskih novomašnikov deset, vendar pa ima nadškofija več kot milijon in dvesto tisoč prebivalcev, od tega več kot milijon katoličanov. Toliko, da znamo umestiti. V Požeški škofiji sta bila posvečena dva novomašnika, v splitski nadškofiji pet novomašnikov, v varaždinski eden, v dubrovniški dva, en pa še v Sisku in Bjelovaru. Toliko smo uspeli zbrati podatkov, vsekakor pa to pomeni, ta podatek imamo, da v kar nekaj škofijah ni bilo niti enega novomašnika, tudi v nekaterih večjih.
V Avstriji imajo sicer več novomašnikov kot v preteklih letih, vendar je vseeno število zelo majhno. Gre za 26 posvečenj, kar je štiri več od povprečno po 22 na leto, kar pa je vseeno precej več kot jih je v Sloveniji – povprečno ali ne. Ko pa govorimo o Avstriji, niso vsi rojeni v tej državi, ampak jih je pet rojenih v Nemčiji, trije v Nigeriji, po eden pa na Sloveškem, Poljkem, v Španiji in v Indiji. Največ jih je sicer posvetil, pet, na Dunaju kardinal Schönborn.
V Nemčiji je bilo 26 posvečenj, kar je še malo manj kot leto poprej, ko je bilo rekordno malo novomašnikov – pomeni, da je rekord letos podrt. Zanimivo, da je to nekje polovica manj kot še leta 2020, ko jih je bilo posvečenih 58, a se je število potem počelo zmanjševati, veliko škofij ponovno ni imelo novomašnika, v vzhodnonemških škofijah (nekdanja NDR) pa sta bila sploh samo dva. Nemška Sinodalna pot je torej zelo uspešna, seveda v negativni smeri.
Upad beležijo tudi v Franciji, kjer je bilo letos sicer 90 novomašnikov, petnajst manj kot lani, a dveh več kot v zelo številčno nizkem 2023. V primerjavi s šestimi lanskimi, ima letos pariška nadškofija šestnajst novomašnikov, vendar spet govorimo o nadškofiji z nominalno nekaj več kot milijon in 300 tisoč katoličani.
Zanimiv je pogled na nominalno zelo katoliško državo, Slovaško, kjer so letos zabeležili najnižje število posvečenj po letu 1989. Novomašnikov je bilo 21, a le dvanajst rimskokatoliških, saj jih je devet grškokatoliških.
(Viri: InfoCatolica/KAI – FSSPX.Actualités – Družina)
Ilustracija : Foto: dr: Marcin Konsek / Wikimedia Commons
