Danes obhajamo zavetnico mariborske kapele, sveto Ano. Za veliko čast, ali bolje rečeno milost, ki ji je Bog izkazal, da je spočela, rodila in vzgojila Brezmadežno Devico, njegovo Mater, je bila sveta Ana takoj predmet pobožnosti krščanskega ljudstva, najprej na Vzhodu, nato pa tudi na Zahodu. Leta 1584 je Gregor XIII. njen praznik vključil v Rimski misal in ga določil za 26. julij.
Češčenje svete Ane, »babice Boga«, se je začelo in razširilo po vsem Vzhodu že v 6. stoletju. Na Zahodu najdemo prve sledi v 9. stoletju, vendar se pravi liturgični praznik ni pojavil pred poznim srednjim vekom. Njeno vključitev v Rimski misal je določil Gregor XIII. 1. maja 1584 s sledečim apostolskim pismom.
Gregor, škof
Služabnik Božjih služabnikov v večni spomin
Sveta Mati Cerkev, ki nas vselej poučuje z zdravimi nauki, vsako leto svojim vernim otrokom predlaga častitljivo praznovanje svetnikov, ki so na zemlji pustili zglede za zveličanje, v nebesih pa kot blaženi neprenehoma varujejo vernike in jim pomagajo s svojimi molitvami in priprošnjami.
Verjamemo, da blažena Ana neprestano prosi za to pomoč pri usmiljenem Bogu, saj je človeštvu prinesla toliko dobrot: iz nje se je rodila preblažena vselej devica Marija, ki jo je Bog usposobil, da je rodila Jezusa Kristusa, našega Odrešenika. Čeprav človeška slabost ne more biti enaka v češčenju njenega svetega imena, pa vendar ne smemo opustiti tistega, kar je mogoče.
Da bi počastili njene zasluge s pobožnim češčenjem in radostno razveselili vesoljno Cerkev v hvaležnem spominu nanjo ter v srcih kristjanov oživili starodavno pobožnost do nje – o kateri od samega začetka porajajoče se Cerkve pričujejo tudi znamenita svetišča in kraji pobožnosti, zgrajeni v njeno čast po vsem svetu –, odrejamo, da se v prihodnosti praznik blažene Ane praznuje vsako leto po vseh cerkvah po svetu z dvojnim bogoslužjem (duplex), »za svetnico, ki ni bila devica in mučenka«, kakor je običajno, sedmi dan pred avgustovskimi kalendami, to je 26. julija.
Navedeni praznični dan se doda v rimske koledarje in koledarje drugih Cerkva ter se mu dodeli stopnja »duplexa«. Če pa se kje navedeni praznik blažene Ane zaradi pobožnosti ali običaja vernikov, apostolske zapovedi ali spregleda praznuje z večjo slovesnostjo, se ta običaj v celoti ohrani.
Vsem patriarhom, nadškofom, škofom in drugim prelatom Cerkva po vsem svetu nalagamo, da to pismo slovesno objavijo v svojih Cerkvah, provincah, mestih in škofijah ter da jih brez izjeme spoštujejo vse cerkvene osebe, tako posvetne kot redovne, tudi če je bil navedeni praznik izpuščen v nedavnih brevirjih in misalih.
Poleg tega želimo, da se kopijam tega pisma, tudi če so natisnjene in podpisane z javno roko in opremljene s pečatom osebe, ki ima cerkveno dostojanstvo, prizna enaka verodostojnost v vseh državah in krajih, kakor bi se priznala temu pismu, če bi bilo predloženo.
Dano v Rimu pri svetem Petru, v letu Gospodovega učlovéòenja 1584, na majske kalende, to je 1. maja, v XII. letu našega pontifikata.
Za praznik svete Ane, matere Božje Matere, mati Cerkev v Brevirju bere ta odlomek iz govora svetega Janeza Damaščana:
Anina poroka se nam kaže kot dvojni simbol zakonskega življenja matere in deviškosti hčere: ena je bila pred kratkim osvobojena neplodnosti, druga pa bo kmalu na nadnaravni način rodila Kristusa, ki je po božjem delovanju podoben nam. Zato Ana, polna Svetega Duha, z veselim in radostnim srcem poje: Veselite se z menoj, ki sem, čeprav neplodna, rodila obljubljeno mi seme in ga hranim z mlekom, kakor sem si želela, sad blagoslova. Odložila sem žalost neplodnosti in oblekla praznično obleko plodnosti. Danes naj se z menoj veseli Ana, tekmica Fenene, in naj s svojim zgledom proslavlja to novo in tako nepričakovano čudo, ki se je zgodilo v meni.
Veselila se je Sara v radosti svoje pozne rodovitnosti, podoba moje pozne rodovitnosti. Sterilne in neplodne proslavljajte z menoj čudovito obiskanje, ki so mi ga nebesa milostno naklonila. Vse matere, ki so doživele radost materinstva, naj tudi rečejo: Blagor tistemu, ki je svojim služabnikom dal, kar so prosili, in neplodno naredil plodno ter ji dal ta neprimerljiv sad Device, ki je postala Mati Boga po mesu, katere prsi so nebesa, v katerih je prebival tisti, ki ga noben kraj ne more sprejeti. Pridružimo tudi mi svoj glas njihovemu, da slavimo tisto, ki so jo imenovali neplodno, a je zdaj mati deviške Matere. Recimo ji s Svetim pismom: »Blagor hiši Davidovi, iz katere si prišla, in prsim, v katerih je Bog ustvaril svoje svetišče, to je tisto, iz katere je bil spočet brez posredovanja moža.«
Resnično blažena in trikrat blažena si ti, ki si rodila tisto deklico, ki jo je Bog napolnil z blaženostjo, Marijo, katere ime samo po sebi jo dela posebno častno; ki je rodila Kristusa, cvet življenja: Devico, katere rojstvo je bilo slavno, njen porod pa bo še bolj veličasten v svetu. Tudi mi, o blažena žena, se veselimo zate, da si imela posebno čast, da si nam dala upanje vseh src, to je potomstvo obljube. Da, blažena si, in blažen je plod tvojega telesa. Pobožne duše slavijo tvoj zarod, in vsak jezik z radostjo proslavlja tvoje materinstvo. In vsekakor je vredno, nadvse vredno, hvaliti tisto, ki jo je božja milost obdarila s preroškim znamenjem in nam dala prečudoviti sad, iz katerega je prišel sladki Jezus.
(Oratio 2 de Nativ. B. Mariæ, prope finem)
V nadaljevanju je molitev v čast tej sveti matroni.
Lahko se jo uporabi tudi za devetdnevnico ali tridnevnico.
S srcem, polnim najiskrenejše pobožnosti, se klanjam pred teboj, o slavna sveta Ana. Ti si tisto privilegirano in izbrano bitje, ki si zaradi svoje izredne kreposti od Boga zaslužila največjo milost, da si rodila zakladnico vseh milosti, blagoslovljeno med ženami, Mater Besede, ki se je učlovečila, presveto Devico Marijo. Prosim te, ob upoštevanju tako izjemne milosti, usmili se me, o usmiljena svetnica, in me sprejmi med svoje resnično vdane, kakršen sem in želim biti vse svoje življenje. Obdari me s svojo učinkovito priprošnjo in mi izprosi pri Bogu, da bom posnemal tiste kreposti, s katerimi si bila tako bogato okrašena. Pomagaj mi spoznati in bridko objokovati svoje grehe. Pridobi mi najglobljo ljubezen do Jezusa in Marije, zvesto in stalno izpolnjevanje dolžnosti svojega stanu. Reši me vseh nevarnosti v življenju in pomagaj mi v smrtni uri, da bom prišel v nebesa in tam s teboj, najsrečnejša mati, slavil Božjo Besedo, ki se je učlovečila v tvoji najčistejši Hčeri, Devici Mariji. Amen.
Tri očenaše, zdravamarije, slave.
(Odpustek 300 dni enkrat na dan. Popolni odpustek pod običajnimi pogoji, če se moli vsak dan en mesec (S. C. Indulg., 20. marec 1886; S. Paen. Ap., 10. oktober 1934))
