Duhovniki
Kaj je duhovništvo?
Katoliško duhovništvo je neposredno ustanovil Bog kot glavno in redno sredstvo za odrešenje in posvečenje vsake duše. Jezus Kristus je pred svojim trpljenjem na križu, s katerim je odrešil padli človeški rod, posvetil svojih 12 apostolov v to duhovništvo in jim naročil, naj v njegovem imenu darujejo sveto mašno daritev, po svojem vstajenju od mrtvih pa jim je podelil tudi moč odpuščanja grehov. Preden se je slavno povzpel v nebesa jim je naročil, naj širijo veselo novico krščanstva po vsem svetu.
Duhovništvo je poklic, ki je neskončno boljši od vseh drugih, saj je nadnaraven. Bog želi človeštvo obilno zasipati z blagoslovi in milostmi, zato je izbral duhovnike, da bi bil posebno orodje za to nalogo. Brez duhovnikov in zakramentov bi mnoge duše duhovno stradale in težko prišle v nebesa. Zato je razločevanje pravih duhovniških poklicev izredno pomembno. Duhovnik je Kristusov služabnik, torej orodje v rokah božanskega odrešenika. Katoliško duhovništvo je srce Bratovščine svetega Pija X., izobraževanje in podpiranje svetih duhovnikov pa je njeno glavno poslanstvo. Bratovščina duhovnike usmerja k temu, kar je v bistvu njegov smisel njihovih življenj – k sveti mašni daritvi z vsem, kar pomeni, kar iz nje izhaja in kar jo dopolnjuje.
Kdo je duhovnik?
Posrednik med Bogom in človekom
Katoliški duhovniki služijo predvsem kot posredniki med Bogom in človekom, ki preko Kristusove osebe povezujejo človeško in Božje kraljestvo. Po besedah svetega Pavla so Kristusovi služabniki in delilci Božjih skrivnosti, ki so vzeti izmed ljudi, a med njimi zastopajo Boga. Duhovniki tako tvorijo nepogrešljivo vez, ki združuje nebo in zemljo. To duhovniško posredovanje deluje predvsem prek zakramentov, molitve in oznanjevanja. Takšno delo od vsakega duhovnika zahteva veliko svetost, saj je duhovnik Božji služabnik. Duhovništvo zahteva tudi veliko poznavanje moralnih in verskih resnic, odmaknjenost od stvari tega sveta, pokorščino Božji volji in željo po žrtvovanju za dobro drugih. Na koncu je duhovnik “drugi Kristus”, od Boga izbrano orodje odrešenja.
Božje orodje za odrešenje duš
Vsak duhovnik ima dve nalogi – darovanje svete maše in odpuščanje grehov – ki sta najbolj vzvišeni med številnimi darovi in privilegiji, ki jih Bog podeljuje svojim duhovnikom. Verniki so zato zaradi teh in številnih drugih razlogov dolžni največje spoštovanje in predanost Božjim izbranim služabnikom.
Darovanje svete maše in s tem obnavljanje Kristusove žrtve na križu predstavlja glavno dostojanstvo duhovnika. Med darovanjem svete ma[e duhovnik prevzame vlogo Božjega Sina, ki se z ljubeznijo daruje Očetu v imenu vsega človeštva. Ko duhovnik izreče posvetilne besede, ponazori Kristusovo žrtev na Kalvariji in sam loči Gospodovo Predeagoceno Kri od Njegovega Presvetega Telesa. Duhovnik nato dobesedno prime Boga in ga dvigne visoko, da lahko ljudje počastijo svojega Odrešenika.
Duhovnik je poleg tega, da je posebno orodje, s katerim se Bog vsak dan razodeva svoji Cerkvi, tudi razdeljevalec Božje milosti, ko vernikom deli sveto obhajilo. Ljudje tako prejemajo Boga neposredno iz duhovnikovih rok.
Duhovnikovo dostojanstvo pa ni omejeno samo na sveto mašo. Kristus je, ko je svojim apostolom dejal, da so jim grehi, ki jih odpustijo, odpuščeni, in da so jim grehi, ki jih zadržijo, zadržani, jasno povedal, da je običajni način vrnitve k Božji milosti duhovnikovo odpuščanje grehov pri zakramentu pokore. Tako je običajni način, kako duša preide iz smrti greha v življenje milosti, katoliško duhovništvo. Samo duše v stanju milosti lahko pridejo v nebesa, zato je Bog svojim duhovnikom zaupal same ključe večnosti.
Semenišče
Semenišče je kraj, kjer se poklicanost v duhovništvo iz prvotnega Božjega klica, ki je mladega človeka spodbudil k vstopu v semenišče, razvije do dneva mašniškega posvečenja. Cerkev svojih duhovnikov ni vedno oblikovala na povsem enak način in zdi se, da je angleški kardinal Reginald Pole leta 1556 prvič uporabil besedo “semenišče” v njenem današnjem pomenu ustanove, namenjene izključno oblikovanju duhovnikov.
Sloveniji najbližje semenišče FSSPX je Semenišče Srca Jezusovega v Zaitzkofnu v Nemčiji. Formacija, ki jo tam prejemajo semeniščniki, je tradicionalna v vseh pogledih: nauk, liturgija, duhovne vaje, dnevni red itd. Jedro študija semeniščnikov sta filozofija in teologija svetega Tomaža Akvinskega, pred posvečenjem pa se zahteva primerno znanje latinščine. Tipičen dan v življenju semeniščnika obsega tri ure molitve, tri ure pouka, štiri ure učenja ter uro in pol rekreacije.
Od semeniščnikov se pričakuje, da bodo dosegli svetost, ki se zahteva od duhovnika, s sredstvi, ki so na voljo v semenišču. To vključuje vsakodnevno tridentinsko sveto mašo, meditacijo, rožni venec in brevir, pa tudi adoracijo, ignacijanske duhovne vaje ter tedensko spoved in duhovno vodstvo. Spodaj si lahko ogledate galerijo slik in video posnetek semenišča FSSPX v Nemčiji ter pričevanja duhovnikov Bratovščine.
