Zgodovina FSSPX je podobno kot zgodovina Katoliške Cerkve čudovita skrivnost. Obe se kljub številnim neuspehom in negotovostim še naprej razvijata. Od skromnih začetkov naprej je FSSPX eksponentno rasla in danes po vsem svetu oznanja tradicionalno katoliško vero ter njen popoln in starodaven nauk.

Ustanovitev

Nadškof Marcel Lefebvre je 1. novembra 1970 na podlagi prošenj več mladih fantov, ki so želeli tradicionalno duhovniško formacijo, ustanovil Bratovščino svetega Pija X. Enajst semeniščnikov je začelo študij pod nadškofovim vodstvom v novem semenišču v Ecônu v Švici. Lokalni škof v Fribourgu  je bil prepričan, da bo novo semenišče prineslo veliko koristi Katoliški Cerkvi, zatu mu je kmalu podelil uradno odobritev. Nadškof Lefebvre je bil takrat star 65 let. Pred tem je Katoliški Cerkvi služil kot apostolski delegat za francosko govorečo Afriko, nadškof v Dakarju in generalni predstojnik misijonskega duhovniškega reda spiritancev.

Namen nove duhovniškega bratovščine so slabo razumeli tudi dostojanstveniki v Rimu. Mnogi so menili, da se je stari nadškof obrnil proti papežu, ker je v svojem semenišču dovolil le stari latinski obred svete maše. Nadškof Lefebvre je nasprotno vztrajal, da spoštuje svetega očeta ter da zgolj neprekinjeno nadaljuje z katoliško tradicijo. Ljubil je tridentinski obred svete maše, saj je iz lastnih izkušenj vedel, kako koristen, celo ključen je pri oblikovanju svetih duhovnikov. Navsezadnje tridentinska maša ni bila nikoli ukinjena, čeprav je bil uveden Novus Ordo Missae. Nadškof je vztrajal, da bo še naprej brez kompromisov učil, kar mu je bilo dano kot semeniščniku in kar je Cerkev vedno učila skozi stoletja.

Nasprotovanje

Drugi sodobni težnji, ki jima je nadškof nasprotoval, sta bili ekumenizem, ki vse religije obravnava kot enakovredne in kolegijalnost, ki uči, da bi se Cerkev morala ravnati po demokratičih procesih in škofovskih konferencah, ki omejujejo moč papeža kot edine glave vesoljne Cerkve in samostojnost vsakega posameznega škofa v njegovi lastni škofiji. Odločno stališče nadškofa Lefebvra glede teh vprašanj ni bilo všeč nekaterim v Rimu, ki so želeli, da bi se Cerkev modernizirala in liberalizirala.

Dva apostolska vizitatorja sta zato leta 1974 opravila uradno vizitacijo in oceno semenišča v Ecônu. Navdušena sta bila nad visokimi akademskimi standardi in globoko pobožnostjo semeniščnikov. Njuna edina pritožba je bila, da nikjer nista videla novega obreda svete maše. Papežu sta kljub temu predstavila pozitivno poročilo.

Ukinitev

Kljub tej ugodni oceni je bil nadškof Lefebvre kmalu poklican v Rim, kjer so ga zaslišali trije kardinali. Nekaj tednov pozneje je novi škof v Fribourgu 6. maja 1975 nenadoma ukinil FSSPX. Šokirani nadškof Lefebvre je izdal uradno prošnjo in povprašal po razlogih za to drastično dejanje. Niti Fribourg niti Rim mu nista odgovorila. Poleg tega je bil nadškof leta 1976 suspendiran ab ordinum collatione od posvečevanja diakonov in duhovnikov ter kasneje a divinis od vseh duhovniških funkcij, vključno z mašo.

Nadškof se je zmeden zaradi te nenadne ukinitve in nerazložljivega molka avtoritet v Rimu odločil, da bo še naprej opravljal svoje dolžnosti rektorja semenišča v Ecônu. Navsezadnje kanonsko pravo določa, da takšna ukinitev ali suspenz ne stopi v veljavo, dokler ni razrešena uradna pritožba, oz. vsaj podan odgovor na njo. Tisto poletje je podelil zakrament mašniškega posvečenja kot običajno. Svoje semeniščnike je v znak dobre volje vzel s seboj na romanje v Rim.

Škofovska posvečenja

FSSPX je kljub navideznemu zatonu hitro rasla. Nova semenišča so se odprla v Nemčiji, Ameriki, Argentini in Avstraliji. Duhovnikom Bratovščine so se pridružili še redovni bratje, sestre in laični člani tretjega reda. Do leta 1987 je Bratovščina svetega Pija X. razširila svoj apostolat na vse celine sveta. Vse več katoličanov je iskalo katoliško tradicijo in prihajalo v velikem številu.

Nadškof Lefebvre se je po večkratnih, a na koncu neuspešnih pogajanjih z Rimom leta 1988 odločil, da posveti štiri nove škofe, da bi služili FSSPX in njenim vernikom za nadaljevanje apostolata in širjenje zakramentov v skladu s cerkvenim izročilom. Papež Janez Pavel II. je po posvečenjih izjavil, da so se nadškof Lefebvre in štirje novi škofje avtomatsko izobčili. To je nadškofa zelo razžalostilo, vendar je bil trdno prepričan, da ne bi mogel ravnati drugače, saj je bil dolžan poskrbeti za ohranitev FSSPX in njenega mednarodnega apostolata. Nadškof Lefebvre je umrl le tri leta pozneje, 25. marca 1991.

Danes

FSSPX je kljub smrti ustanovitelja nadaljevala svoj apostolat. Leta 1994 je bil škof Bernard Fellay izvoljen za generalnega predstojnika Bratovščine svetega Pija X. V jubilejnem letu 2000 je vse svoje duhovnike, redovnike in semeniščnike popeljal na romanje v Rim v upanju, da bo tako izrazil ljubezen in spoštovanje do svetega očeta, za katerega Bratovščina redno moli in ga priznava kot Kristusovega namestnika na zemlji. Papež Benedikt XVI. se je pozneje v motu proprio iz leta 2007 z naslovom Summorum Pontificum odločil osvoboditi tradicionalno rimsko mašo, leta 2009 pa je odpravil “ekskomunikacije”, izdane proti štirim škofom FSSPX.

Danes Bratovščina svetega Pija X. šteje več kot 700 duhovnikov in več kot pol milijona vernikov iz vsega sveta ter pogumno nadaljuje svoje apostolsko delo.